Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (10.326-10.350)



  1.      osméhniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko nasmehniti se: v zadregi se je osmehnil
  2.      osméliti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. opogumiti, ohrabriti: njegove besede so me osmelile; osmelil sem se in vprašal osméliti se upati si, drzniti si: osmelil se je nasprotovati nam / nisem se je osmelil pogledati
  3.      osmér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je osmih vrst: v sprevodu stopajo osmere narodne noše ∙ star. v spremstvu osmerih huzarjev osmih
  4.      osmerák  -a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po štiri odrastke: ustreliti osmeraka / nepravilni osmerak ki ima na enem rogu štiri odrastke, na drugem pa manj
  5.      osmérec  in osmêrec -rca m (ẹ̑; ) 1. šport. tekmovalni čoln za osem veslačev in krmarja: tekmovanje osmercev 2. geom. telo, ki ga omejuje osem enakostraničnih trikotnikov; oktaeder: prostornina osmerca ◊ lit. verz z osmimi zlogi
  6.      osmérica  -e ž (ẹ̑) skupina osmih oseb: osmerica pred njimi je postavila nosila na tla / uvrstiti se v najboljšo osmerico
  7.      osmérka  -e ž (ẹ̑) 1. biblio. velikost grafičnega dela z višino do 25 cm; oktav: knjiga je izšla v osmerki [8] / mala, velika osmerka / format osmerke 2. nav. mn., alp. dereza z osmimi konicami: navezati si osmerke
  8.      osméro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina osmih enot a) pri množinskih samostalnikih: osmero mladih oči strmi v mrak b) pri drugih samostalnikih: imel je osmero otrok ♦ rel. osmero blagrov povzetek krščanskega moralnega nauka
  9.      osmero...  prvi del zloženk nanašajoč se na število osem: osmerokotnik, osmerostran
  10.      osmerokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima osem kotov: osmerokotne ploščice na tleh / osmerokotna stavba
  11.      osmerokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima osem kotov: narisati osmerokotnik
  12.      osmerostòp  -ópa m ( ọ́) vrsta iz osmih vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi osmerostop zavija desno / korakati v osmerostopih
  13.      osmerostrán  in osmerostràn -ána -o prid. (; á) ki ima za osnovno ploskev osmerokotnik: osmerostrana stavba ♦ geom. osmerostrana piramida, prizma
  14.      osméšenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od osmešiti: navdajal ga je strah pred osmešenjem / osmešenje napak
  15.      osméšiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, da je kdo smešen, ponižan: napravil mi je škodo, zdaj me hoče pa še osmešiti; osmešil ga je pred ravnateljem; s takim ravnanjem se boš samo osmešil pred njim // narediti, da kaj izgubi vrednost, pomen: osmešil je njihovo početje osméšen -a -o: čutil se je osmešenega
  16.      osmetíti  -ím dov., osmétil ( í) knjiž., redko nasmetiti: osmetiti tla osmetèn -êna -o: osmetena cesta
  17.      ôsmi  -a -o štev. (ó) ki v zapovrstju ustreza številu osem: osmi [8.] maj; pismo z dne 8. oktobra; bil je osmi na cilju; ob osmi (uri) 8h; 20h; v osmem letu; kralj Henrik VIII. / osmi del celote osminanar. včeraj smo imeli osmi dan za njim osmino; ekspr. naložila si je osmi križ osemdeset let je (bila) stara; star. osma šola osmi razred nekdanje gimnazije
  18.      osmíca  -e ž (í) 1. pog. številka osem: napisati osmico / na tej progi vozi osmica tramvaj, avtobus številka osem / žarg., med. izpuliti osmico modrostni zob // kar je temu podobno: gibi plesalke v obliki osmice / vrteti goreče bakle v krogih in osmicah 2. igralna karta z osmimi znaki: igralec ima karovo osmico 3. nar. zahodno začasni vinotoč, v katerem se prodaja domače vino: včeraj so pri sosedu odprli osmico; osmica bo odprta ves teden ◊ agr. privezati drevesce h kolu na osmico tako, da ima trak obliko številke osem; lov. osmica šibra s premerom 3,5 mm; naboj, napolnjen s šibrami osmicami; šport. osmica element umetnostnega drsanja, pri katerem opravi drsalec na eni nogi dva dotikajoča se kroga; voziti osmico
  19.      ôsmič  prisl. (ó) pri ponavljanju ali v zapovrstju na osmem mestu: sedemkrat je zgrešil, šele osmič je zadel
  20.      osmíčast  -a -o prid. (í) podoben številki osem: osmičasta oblika / osmičast okras na kamniti plošči
  21.      ósmij  -a m (ọ́) kem. redka, trda, težko taljiva najtežja kovina, element Os: gramofonska igla iz osmija
  22.      osmína  -e ž (í) 1. del na osem enakih delov razdeljene celote: dobiti osmino vsote 2. etn. pogostitev osmi dan po pogrebu: povabiti na osmino; bogata osmina ◊ geom. osmina kroga; rel. osmina čas osmih dni po prazniku, ko se v liturgiji še delno nadaljuje praznovanje; božična osmina; šport. osmina finala izločilno tekmovanje za nastop v četrtfinalu
  23.      osmínka  -e ž () del na osem enakih delov razdeljene merske enote, navadno kot samostojna mera: naročiti osminko vina / prosim, osminko rženega kruha / prazna osminka ♦ muz. osmina celinke; pavza osminka // nav. ekspr. osmina: dobil je osminko vsega
  24.      osmínski  -a -o prid. () nanašajoč se na osmino: osminska delitev / osminska steklenica
  25.      osmislítev  -tve ž () glagolnik od osmisliti: osmislitev človekovega bivanja; osmislitev boja, življenja / glavni junak se bori za svojo osmislitev / podkrepitev in osmislitev umetnosti / znanstvena osmislitev vzrokov in posledic utemeljitev, upravičenost

   10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA