Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (10.301-10.325)
- ósemléten -tna -o [sǝm] prid. (ọ̄-ẹ̑) 1. star osem let: osemleten deček; že osemleten je moral pasti krave 2. ki traja osem let: osemletna odsotnost / osemletno šolanje / nekdaj osemletna gimnazija; osemletna šolska obveznost; osemletna osnovna šola osnovna šola, v kateri traja izobraževanje osem let ♪
- osemlétka -e [sǝm] ž (ẹ̑) osemletna osnovna šola: dokončati osemletko; nižji, višji razredi osemletke; ta šola sprejema učence z dokončano osemletko / pog. imeti samo osemletko osnovnošolsko izobrazbo ♪
- osemlétkar -ja [sǝm] m (ẹ̑) pog. učenec osemletne osnovne šole: ta časopis berejo predvsem osemletkarji / ekspr. to ve vsak osemletkar / nekateri letošnji osemletkarji bodo nadaljevali šolanje absolventi te šole ♪
- ósemnajst in osemnájst -ih [sǝm] štev. (ọ̄; á) izraža število ali številko osemnajst [18]: sin ima osemnajst let ♪
- ósemnajsti in osemnájsti -a -o [sǝm] štev. (ọ̄; á) ki v zapovrstju ustreza številu osemnajst: sin je v osemnajstem letu; predavanje bo ob osemnajsti (uri) / prva svetovna vojna se je končala osemnajstega leta 1918; osemnajsto [18.] stoletje stoletje od 1700 do 1800 ♪
- ósemnajstléten in osemnájstléten -tna -o [sǝm] prid. (ọ̄-ẹ̑; á-ẹ̑) 1. star osemnajst let: osemnajstletno dekle 2. ki traja osemnajst let: osemnajstletno bivanje v tujini ♪
- osemnájststo in ósemnajststo [sǝm] štev. neskl. (á; ọ̄) navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč osemsto [1800]: leto osemnajststo oseminštirideset imenujejo pomlad narodov ♪
- ósemrazréden -dna -o [sǝm] prid. (ọ̄-ẹ̑) ki ima osem razredov, oddelkov: ta šola je osemrazredna / osemrazredna gimnazija osemletna gimnazija ♪
- ósemrazrédnica -e [sǝm] ž (ọ̄-ẹ̑) nekdaj osemrazredna šola: bil je premeščen v večji kraj z osemrazrednico / dekliška osemrazrednica ♪
- ósemsto [sǝm] štev. neskl., stil. ósemsto ósemstotih (ọ́) izraža število ali številko osemsto [800]: posvetovanja se je udeležilo kakih osemsto strokovnjakov ♪
- ósemtisočák -a [sǝm] m (ọ̄-á) žarg. osem tisoč metrov visoka gora: takrat so alpinisti osvojili prvi osemtisočak ♪
- ósemúren -rna -o [sǝm] prid. (ọ̄-ȗ) ki traja osem ur: naporna osemurna hoja / osemurni delovni čas, delovnik / delati v treh osemurnih izmenah ♪
- ósemúrnik -a [sǝm] m (ọ̄-ȗ) žarg. osemurni delovni čas: zahtevamo osemurnik v vseh obratih, so vzklikali stavkajoči ♪
- ósimski -a -o [ozi-] prid. (ọ̑) zgod., v zvezi osimski sporazum, sporazumi pogodba med Italijo in Jugoslavijo, sklenjena 10. novembra 1975, o dokončni meji med državama, zaščiti narodnih manjšin, gospodarskem sodelovanju: ratifikacija osimskih sporazumov ♪
- osiromášenje -a s (ȃ) glagolnik od osiromašiti: osiromašenje kmetov / osiromašenje ribjega zaroda ♪
- osiromašênje in osiromášenje -a s (é; ȃ) glagolnik od osiromašeti: osiromašenje prebivalstva / osiromašenje zemljišča / kulturno osiromašenje ♪
- osiromašéti -ím dov. (ẹ́ í) postati siromašen: pripovedoval je, kako je osiromašel ♪
- osiromaševáti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. siromašiti: kapitalisti so osiromaševali delavski razred / s slabo literaturo si otroci osiromašujejo duha ♪
- osiromášiti -im dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da kdo postane siromašen: kapitalisti so osiromašili drobne obrtnike; osiromašiti prebivalstvo / osiromašiti deželo 2. številčno zmanjšati: z nedovoljenim lovljenjem so osiromašili ribji zarod 3. poslabšati kakovost, vrednost: z dolgoletnim gojenjem iste rastline so osiromašili zemljo / z branjem slabe literature je osiromašil svoj besedni zaklad osiromášen -a -o: osiromašeni ljudje; osiromašene kmetije; osiromašena zemlja ♪
- oskrômen -mna -o prid. (ó ō) zastar. skromen: oskromen človek / oskromen zaslužek / oskromna predmestna krčma ♪
- oskrúmba -e ž (ȗ) knjiž. oskrunitev: oskrumba spomenika / oskrumba dobrega imena ♪
- oslómba -e ž (ọ̑) knjiž. pomoč, podpora: pri njem je iskala oslombo; uporniki so imeli oslombo v vojaških silah sosednje države ♪
- osmák -a m (á) star. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po štiri odrastke; osmerak: ustreliti osmaka ◊ agr. koruza, katere storži imajo zrna samo v osmih vrstah ♪
- osmánski in ósmanski -a -o prid. (ȃ; ọ̑) knjiž. nanašajoč se na staro Turčijo; turški: upadanje osmanske moči / osmanska država ♪
- osmégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. dotakniti se, oplaziti: Vihar je bil skoraj mimo, kakor da je le osmegnil ta gozd (D. Debič) ♪
10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401