Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (10.251-10.275)


  1.      ornamênten  -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na ornament: ornamentni vzorec / pesem je objavljena čez celo stran v ornamentnem okviru ◊ arhit. ornamentno steklo steklo, ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano ♪
  2.      ornamêntik  -a m (é) um. kdor oblikuje ornamente ali krasi z njimi predmete, objekte: ornamentiki in figuraliki ♪
  3.      ornamêntika  -e ž (é) celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: čudovita ornamentika nad portalom / baročna, cvetlična ornamentika; filigranska, stilizirana ornamentika; ljudska ornamentika / ukvarjati se z ornamentiko ornamentiranjem ♦ um. pleteninasta ornamentika okras iz geometrično prepletajočih se trakov ♪
  4.      ornamentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od ornamentirati: ornamentiranje ploskev z zasekanimi brazdami; ornamentiranje predmetov ♪
  5.      ornamentírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati ornamente na predmetih, objektih: ornamentirati portal, tlak ornamentíran -a -o: ornamentiran relief; ornamentirana peča; okovje je naredil bogato ornamentirano ♪
  6.      ortokromátski  -a -o prid. (ȃ) fot. občutljiv za vse barve, razen za rdečo in oranžno: ortokromatski in pankromatski material / ortokromatski film; ortokromatska plošča ♪
  7.      orumenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: drevje je že orumenelo / ekspr. v teh letih je ostarel in orumenel orumenèl in orumenél -éla -o: orumenele liste rastlinam sproti odstranjujemo; svečnik s staro, orumenelo svečo ♪
  8.      orumenévati  -am nedov. (ẹ́) redko rumeneti: listje že orumeneva ♪
  9.      osáma  -e ž (ȃ) knjiž. stanje osamljenega; osamljenost: zboleti od osame in žalosti; ekspr. presojati svet iz samozadovoljne osame / obšlo jo je čustvo osame / živeti v osami osamljeno // glagolnik od osamiti; osamitev: osama kužnega bolnika ♪
  10.      osamélec  -lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) 1. geogr. osamljena višja vzpetina na ravnini: Šmarna gora je osamelec; osamelci na barju; vznožje osamelca 2. knjiž. osamljeno drevo, osamljena skala: iz večnega ledu štrlijo trije granitni osamelci; rajši je imel osamelce kakor drevesa v gozdu; pren. ta nenavadni osamelec je hodil svoja umetniška pota ♪
  11.      osamélost  -i ž (ẹ́) stanje osamelega človeka: osamelost svetilniškega čuvaja; občutek osamelosti; obšel ga je strah pred osamelostjo / preživeti starost v revščini in osamelosti ♪
  12.      osaméti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. 1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami; na stara leta je mati osamela 2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel; med vojno so kmetije osamele / gozd v jeseni osami osamèl in osamél -éla -o 1. deležnik od osameti: čutil se je osamelega in zapuščenega; osamela ženica; hiša je bila osamela in brez otroškega smeha; ekspr. osamelo srce 2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste; osamljen: osamelo drevo ♪
  13.      osamévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. postajati sam, osamljen: bolj in bolj osamevati ♪
  14.      osamílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. izoliren: osamilna snov ♪
  15.      osamílo  -a s (í) knjiž. 1. snov, ki ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka; izolator: toplotno osamilo / zrak je dobro osamilo 2. predmet iz izolirne snovi za izoliranje vodnikov; izolator: drogovi s porcelanastimi osamili // kar pri kaki stvari ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka; izolacija: surovine za izdelavo osamil za stene ♪
  16.      osamítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od osamiti ali osameti: a) osamitev bolnikov z nalezljivo boleznijo / prostor za osamitev / ukrepi nasprotnikov za gospodarsko in politično osamitev države / osamitev od množic b) posledica osebne krize je bila nenadna osamitev 2. stanje osamljenega; osamljenost: politična in gospodarska blokada je spravila državo v osamitev / živeti v osamitvi ● knjiž. zvočna in toplotna osamitev izolacija ♪
  17.      osámiti  -im tudi osamíti -ím dov., osámil (ā ȃ; ȋ í) 1. napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi: osamiti bolnike z nalezljivo boleznijo; osamiti obsojenca v celici // onemogočiti komu stike, povezavo z drugimi: otroka je preveč osamila; nasprotne države so jih hotele osamiti / načrtno osamiti žival / osamiti stranko od mednarodnega delavskega gibanja ločiti, odtrgati; pren. problema ne smemo osamiti 2. biol., kem. dobiti določeno snov, stvar iz kake snovi v čisti obliki: osamiti bistvene sestavine droge; osamiti virus / osamiti snov iz alg ● knjiž. literarni zgodovinar je pesnika preveč osamil ga prikazal ločeno od družbenega dogajanja ◊ šah. osamiti kmeta ločiti ga od drugih kmetov iste barve osámiti se, tudi osamíti se pretrgati stike, povezavo z drugimi: po ženini smrti se je osamil; politična skupina se je s tem osamila / knjiž. včasih se človek rad osami od vseh osámljen -a -o tudi osamljèn -êna -o: vsi ti bolniki so že osamljeni; osamljen je v celici; prim. osamljen ♪
  18.      osámljati  -am nedov. (á) onemogočati komu stike, povezavo z drugimi: takratne razmere so osamljale ljudi / bogastvo osamlja osámljati se knjiž. izgubljati stike, povezavo z drugimi: po ženini smrti se osamlja; družabno se osamljati ♪
  19.      osámljen  -a -o prid. (ȃ) 1. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: osamljen človek; na starost je bil osamljen / počutil se je osamljenega / zelo je osamljen in žalosten sam // ki je brez podpore, sodelovanja drugih: to je bil napad osamljenega nasprotnika / njegovo stališče je osamljeno / pri tem prizadevanju ni bil osamljen sam 2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: pregnati koga na osamljen otok; osamljene zvezde; drevo je stalo osamljeno / osamljen sprehajalec / ne gre za osamljen dogodek osámljeno prisl.: živel je zelo osamljeno; prim. osamiti ♪
  20.      osámljenec  -nca m (ȃ) nav. ekspr. osamljen človek: osamljenca so našli mrtvega; zagrenjen osamljenec / biti osamljenec in odtujenec / ta poduhovljeni osamljenec ni čutil potrebe, da bi se približal drugim ♪
  21.      osámljenje  tudi osamljênje -a s (ȃ; é) glagolnik od osamiti: osamljenje kužnega bolnika / ukrepi za osamljenje sovražne države / osamljenje mikroba ♪
  22.      osámljenka  -e ž (ȃ) ženska oblika od osamljenec: zapuščena osamljenka ♪
  23.      osámljenost  -i ž (ȃ) stanje osamljenega: otresti se žalosti in osamljenosti; razmere so ljudi prisilile v osamljenost; občutek osamljenosti // lastnost, značilnost osamljenega: osamljenost pojava / strah pred osamljenostjo starih let ♪
  24.      osámljenost  tudi osamljênost -i ž (ȃ; é) stanje osamljenega: družbena osamljenost / živeti v gospodarski in politični osamljenosti ♪
  25.      osamljeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko osamljati: mati je otroka osamljevala; kadar je bil užaljen, se je osamljeval ♪

   10.126 10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA