Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lun (228)



  1.      lúna  -e ž (ú) 1. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: čas, ko je luna v celoti osvetljena; raziskovati luno; oddaljenost lune od zemlje; polet na luno / v astronomiji: nastanek Lune; Luna in drugi planeti // to nebesno telo glede na osvetljenost: luna sije, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetla, pesn. bleda luna; žarki lune; obraz kakor luna okrogel, širok / luna raste viden je vedno večji del njene površine; nar. mlada luna mlaj; polna luna ko je vidna vsa njena površina; ob polni luni v času, ko je vidna vsa njena površina; nar. stara luna zadnji krajec 2. pesn. mesečina: luna lije v sobo / pri luni se je sprehajal po polju 3. star. (lunin) mesec: to je bilo pred tremi lunami ● poljud. luna ga nosi je mesečnik; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena; hodi, kot bi ga luna nosila zamišljeno, neprisebno, raztreseno; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. lajati v luno nemočno groziti, onemoglo zmerjati; ekspr. ali živiš na luni, ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naivenastr. Jupitrove lune sateliti
  2.      lunácija  -e ž (á) astr. čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama; sinodski mesec
  3.      lúnapárk  -a m (ū-) pog. zabavišče z vrtiljaki in drugimi zabaviščnimi napravami: luči in hrup lunaparka
  4.      lunáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na luno: lunarne odprave; lunarno vozilo ♦ astr. lunarni mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; lunarno leto leto, ki ima 354 dni; teh. lunarni modul del vesoljske ladje, s katerim se pristane na luni
  5.      lúnast  -a -o prid. (ú) ekspr. po obliki podoben luni: imeti lunast obraz
  6.      lunch  -a [lánč] m () zlasti v angleškem okolju lahek obrok hrane sredi dneva: čas je za lunch
  7.      lúnek  -nka m () 1. nar. klin, ki preprečuje, da kolo ne pade, zdrsne z osi; osnik: vtakniti lunek v os 2. nekdaj manjša prostorninska mera: lunek žganja
  8.      lunéta  -e ž (ẹ̑) um. poslikana ali reliefno okrašena polkrožna ploskev nad vrati, oknom: freska v luneti
  9.      lúnica  -e ž (ú) 1. ekspr. manjšalnica od luna: poglej, lunica že vzhaja; lunica in zvezdice 2. navadno v zvezi nohtna lunica belkast polkrožni del nohta pri korenu: lakirati tudi nohtno lunico
  10.      lúničast  -a -o prid. (ú) podoben polmesecu: luničasti uhani
  11.      lúnin  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na luno: lunina površina / bleda lunina svetloba / lunin mrk; lunin srp oblika lune, ki se vidi ožja kot prvi ali zadnji krajecastr. Lunin krater lijakasta vdolbina na Lunini površini z nekoliko dvignjenim robom; Lunin krog ali Lunin ciklus doba devetnajstih let, po kateri se ponovijo Lunine mene na iste dni istega meseca; Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; Lunina mena ali Lunina faza razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo Lune; Lunino leto leto, ki ima 354 dni; meteor. lunin dvor ali lunin halo svetli kolobar okrog lune, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju
  12.      lúnj  -a m () zool. ptica ujeda vitkega telesa z ozkimi perutmi in dolgim repom, Circus: tihi let lunja / močvirski lunj; rjavi lunj; stepni lunj
  13.      lúnker  -ja m (ū) metal. votlina v ulitku, nastala pri strjevanju: nevarnost za nastanek lunkerjev
  14.      lunohòd  -óda m ( ọ́) teh. sovjetsko avtomatsko vozilo brez posadke z daljinsko vodenimi napravami za raziskovanje lune: lunohod je začel pošiljati podatke
  15.      lúnojásen  -sna -o prid. (-á) zastar. mesečen, jasen: Tako je računal v tihih, sanjavih, lunojasnih nočeh, ko ni mogel spati (K. Meško)
  16.      lúnta  -e ž () voj., nekdaj vžigalna vrvica pri puški, topu: top s prižgano lunto / puška na lunto
  17.      lúnula  -e ž () 1. rel. majhno držalo v obliki polmeseca za hostijo v monštranci: razpreti lunulo 2. arheol. okrasek v obliki polmeseca: pri izkopavanju je bila najdena tudi lunula
  18.      akvalúnga  -e ž () priprava na stisnjen zrak, ki omogoča dihanje pod vodo in jo nosi potapljač s seboj: skupina potapljačev je bila opremljena s potapljaškimi oblekami in akvalungami; potapljati se z akvalungo
  19.      blùnk  medm. () posnema zamolkel glas pri padcu težkega predmeta v vodo
  20.      brglún  -a m () zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: nalovili so veliko skuš in brglunov
  21.      galún  -a m () brezbarvna sol, ki se uporablja za razkuževanje, zaustavljanje krvavitev, strojenje: raztopiti galun / na ranico si je pritisnil kamen iz galuna ♦ kem. dvojni sulfat enovalentnih in trivalentnih kovin s kristalno vodo; min. rudnina kalijev aluminijev sulfat s kristalno vodo
  22.      galúnov  -a -o () pridevnik od galun: galunova raztopina
  23.      galúnovec  -vca m () petr. kamnina, v kateri prevladuje kalijev aluminijev sulfat
  24.      galúnski  -a -o () pridevnik od galun: galunsko strojenje
  25.      nibelúnški  -a -o prid. () nanašajoč se na Nibelunge: nibelunški zaklad ♦ lit. nibelunški ep; nibelunška kitica kitica, ki obsega štiri šesterostopne verze z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA