Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
luknja (69-93)
- polnílo -a [u̯n] s (í) 1. snov, material a) ki se z določenim namenom da v kako pripravo: iz raztrganih sedežev je gledalo polnilo; perje, žima in druga polnila / eksplozivno polnilo b) s katerim se z določenim namenom zapolni odprtina, luknja: kot polnilo so uporabili kamenje; to pleme si polni nosnice z rastlinskimi polnili / knjiž., redko zobno polnilo plomba // kar izpolnjuje, pokriva prostor, površino: uporabljati barve kot ploskovna polnila; eter so nekdaj pojmovali kot vesoljsko polnilo 2. teh. snov, ki se doda drugi snovi ali izdelku, da dobi zaželene lastnosti: dodati, vsebovati polnilo; barvna polnila; polnila za papir, smole; polnilo, sušilo in vezivo ◊ aer. polnilo jadralnega letala material med rebri in oplatami, ki ohranja obliko krila; grad. polnilo gradbeni elementi za zapolnitev odprtine, presledka med nosilnimi, navadno zunanjimi elementi
♪
- pólšina in polšína -e [u̯š] ž (ọ̄; í) 1. redko polšja luknja: polh je prilezel iz polšine 2. polšja past: nastavljati polšine ♪
- pólšji -a -e [u̯š] prid. (ọ̄) nanašajoč se na polhe: prodati polšje kožice; polšje meso / polšje krzno / polšja luknja / polšji lov ♪
- posóda -e ž (ọ̑) votel predmet za prenašanje, hranjenje česa: posoda pušča; izprazniti, napolniti posodo; natočiti vodo v dve posodi; aluminijasta, lončena, pločevinasta, steklena posoda; valjasta posoda; dobro zaprta posoda; posoda iz lesa; kupiti veliko posodo za kuhanje kave; dno posode je preluknjano / nočna posoda za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru / najprej so mu postregli s posodo juhe; pren., ekspr. jezik je le posoda pesnikovih čustev, misli // ed. več takih predmetov, taki predmeti: pri njih imajo dovolj posode; vso posodo moramo še kupiti // ed. več takih predmetov, taki predmeti za pripravljanje, serviranje hrane: po kosilu je pomila in pobrisala posodo; pospraviti posodo z mize; omara za posodo; stroj za pomivanje posode / jenska posoda iz jenskega stekla / kuhinjska, namizna posoda ◊ agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za
shranjevanje vina v kleteh; vinska posoda sodi, cisterne, steklenice; fiz. vezna posoda skupina posod, ki so med seboj pretočno povezane; teh. ekspanzijska posoda v katero se prelivajo presežki tekočine pri raztezanju; nepregorna posoda iz stekla ali gline, odporna proti visoki temperaturi; trg. bela iz porcelana, črna posoda iz železne pločevine ♪
- požirálnik -a [u̯n tudi ln] m (ȃ) 1. cevast organ, ki poteka, vodi od žrela do želodca: poškodbe požiralnika; požiralnik in sapnik 2. odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda: vhod v požiralnik; jame in požiralniki ♦ geogr. luknja v skali, v katero se steka voda 3. nav. ekspr. odprtina, v katero kaj izginja: metati snope v požiralnik mlatilnice / kuhinjski požiralnik lijak 4. pokončna cev v tleh za odvajanje vode s površja: cestni, dvoriščni požiralnik ♪
- pre... 1 predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja čez kaj, skozi kaj, na celotno površino česa: prebresti, preiti, prekoračiti / prebiti, precediti, preluknjati / prekriti, prelepiti b) opravljenega premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: prehoditi, prejadrati, prepotovati / predrsati, pregaziti c) spremembe položaja, stanja: prečrpati, preliti, preložiti / predeliti, preklati / prebuditi / predrugačiti, preoblikovati č) stanja osebka, kot ga nakazuje osnovni glagol: predremati, preležati, presedeti d) ponavljanja, zapovrstnosti dejanja: prebirati, precepljati, preključevati / prebarvati, prebrusiti, prekontrolirati / pregorevati e) dosege zaželenega namena, cilja: preiskati, preizkusiti, premešati / prebiti se f) polnosti, visoke stopnje dejanja: preanalizirati, prečistiti, pregreti / prečakati, prečutiti
g) same dovršnosti (brez pomenskega odtenka): prebičati, predebatirati, prekolesariti, preleviti se 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: preboj, prehod, preiskovalen, preležanina ♪
- prebijáč -a m (á) teh. stožčast jeklen klin za delanje lukenj: prebijači in luknjala ♪
- prebijálo -a s (á) teh. stožčast jeklen klin za delanje lukenj: uporabljati prebijalo pri kovičenju; luknjati s prebijalom ♪
- predírati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. navadno s koničastim predmetom delati luknje a) skozi kaj: predirati karton; predirati s škarjami / predirati zasute predore; pren., ekspr. luč žarometov je predirala temo; njihovi kriki so mu predirali srce b) skozi ovoj, steno česa: predirati balončke, gume; žulji so se predirali 2. iti skozi kaj ovirajočega: kal predira zemljo / sonce je začelo predirati oblake; jutranja svetloba je predirala zavese / hrup predira stene 3. knjiž. prodirati: s ceste predira do njega hrup; voda predira skozi steno / skozi goščavo je prediral počasi; vojska nezadržno predira dalje ● knjiž. opazil je, da skalo predira velika luknja da ima skala veliko luknjo; ekspr. predirati koga z očmi, s pogledi ostro, pazljivo ga gledati ◊ geol. prihajati na zemeljsko površje predirajóč -a -e: predirajoči pogledi; skozi špranjo predirajoči žarki;
prisl.: predirajoče gledati govornika ♪
- predrtína -e ž (í) knjiž. odprtina, navadno okenska: predrtina v prvem nadstropju / predrtina v stropu / okenska predrtina ♦ arheol. luknja v kovinskem okrasku kot njegova sestavina ♪
- predúh -a m (ȗ) odprtina, luknja, odprta na obeh straneh: skozi preduh prihaja v jamo svež zrak / zračni preduh v predoru; preduh v peči ∙ zastar. vlak je zapeljal v preduh predor ♪
- prejéda -e ž (ẹ̑) med. luknja, ki nastane v tkivu zaradi delovanja jedke snovi: zaradi prejede je bila potrebna takojšnja operacija / želodčna prejeda ♪
- prejédati -am nedov. (ẹ́) z grizenjem delati luknjo skozi kaj: molji so prejedali blago // s kemičnim delovanjem povzročati a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prejeda steno želodca b) da kaj razpade na več delov: rja prejeda kovino ● slabš. prejedati komu besedo z medklici, pripombami onemogočati nemoteno govorjenje koga prejédati se 1. z grizenjem prihajati skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedale skozi ovoj / ekspr. reka se prejeda skozi sotesko; pren., ekspr. s težavo se prejeda skozi obsežno gradivo 2. pog. prepirati se, prerekati se: kar naprej se prejeda o čem ♪
- prejésti -jém dov., 2. mn. prejéste, 3. mn. prejedó tudi prejéjo; prejéj in prejèj prejéjte; prejédel prejédla, stil. prejèl prejéla (ẹ́) 1. z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so prejedli blago; miši so na več mestih prejedle vrečo; pren., ekspr. breme mu je prejedlo kožo // s kemičnim delovanjem povzročiti a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: modra galica je prejedla obleko; kislina preje steno želodca / čir je prejedel dvanajsternik; pren., ekspr. reka je prejedla nasip b) da kaj razpade na več delov: kislina je že prejedla obroč / rja je na več mestih prejedla žico 2. ekspr. prebiti, preživeti v uživanju hrane, jedi: večino dneva so prejedli in prepili prejésti se 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedle skozi lubje; pren., ekspr. prejesti se skozi gradivo // ekspr. s težavo priti kam: prejesti se
na prostost / prejedel se je do lastnega spoznanja 2. ekspr. v uživanju hrane, jedi priti do česa: gostje so se prejedli do sladice prejéden -a -o: prejedena tkanina ♪
- prelízati tudi prelizáti -lížem dov. (í á í) z lizanjem preiti vso površino česa: krava je prelizala telička; pren., ekspr. prelizati koga s pogledom ● ekspr. suknjič se mu je prelizal na komolcih predrgnil, preluknjal ♪
- prepókati -am dov. (ọ́ ọ̑) razpokati: ledenik je prepokal prepókan -a -o: apnenec je tam prepokan in preluknjan ♪
- preríniti -em dov. (í ȋ) narediti, povzročiti, da pride kaj skozi kaj ozkega, ovirajočega: preriniti čoln skozi brzico / luknja je tolikšna, da bi lahko prerinil svoje suho telo skoznjo preríniti se 1. s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: med mizami se je prerinil do nje; prehod je ozek, da se komaj prerineš skozenj / preriniti se skozi gnečo, v avtobus; preriniti se v prvo vrsto, naprej; pren. preriniti se skozi težave ∙ ekspr. preriniti se skozi vojno, zimo (s težavo) jo preživeti 2. ekspr. s težavo priti kam, doseči kaj: komaj se je prerinil do sedmega razreda; prerinil se je na tretje mesto / preriniti se na dober položaj, naprej / ta popevka se je prerinila v evropsko popevkarsko glasbo ♪
- preríti -ríjem dov., preríl in prerìl (í ȋ) z ritjem priti skozi kaj ovirajočega: žival se kupu peska ni ognila, ampak ga je prerila / ekspr. palec mu je preril čevelj, tako da se je videla luknja // s premikanjem sem in tja narediti rove, navadno po večji površini: krt je preril cel vrt / ekspr. nič ne boste našli, pa če vse prerijete preiščete preríti se 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: komaj se je preril skozi gnečo; težko se je prerila skozi odprtino v ograji; prerila se je v ospredje dvorane, da bi bolje slišala; pren. preriti se skozi težave ∙ ekspr. za vsak izpit se je moral preriti skozi goro knjig s težavo jih prebrati, preštudirati // ekspr. kljub oviram priti kam: po strmi stezi so se prerili na vrh; pren. precej časa je potreboval, da se je preril do tega spoznanja 2. ekspr. s težavo priti kam, doseči kaj: sčasoma se je preril do
dobre službe; rada bi se prerila v boljšo družbo / vi se lahko še prerijete naprej 3. ekspr. (s težavo) se preživeti: kakor vidiš, sem se preril / se bomo že kako prerili čez zimo prerít -a -o: zemlja je prerita s krtovimi rovi ♪
- preščípniti -em dov. (í ȋ) 1. s ščipanjem narediti dva dela: preščipniti žebelj; preščipniti žico; preščipniti s kleščami ∙ v vlaku mu je sprevodnik preščipnil vozovnico preluknjal in jo s tem naredil neveljavno za drugo vožnjo ♦ zool. ameba se pri delitvi preščipne 2. ekspr. zelo stisniti v pasu: obleka jo je preščipnila; steznik jo je preščipnil, da je komaj dihala preščípnjen -a -o: preščipnjena žica; v pasu preščipnjeno dekle; bila je preščipnjena kakor osa ♪
- pretŕg -a m (ȓ) 1. glagolnik od pretrgati: pretrg vrvi; odpornost proti pretrgu; prelomi in pretrgi 2. knjiž., redko pretrgano mesto, luknja: zašiti pretrg ♪
- pretŕga -e ž (ȓ) nar. pretrgano mesto, luknja: kukati skozi pretrgo v zavesi ● zastar. delala sta na vse pretrge na vse pretege ♪
- prevotlíti -ím dov., prevótli in prevôtli; prevótlil (ȋ í) preluknjati: prevotliti pokrov / prevotliti škatlo prevótljen -a -o in prevotljèn -êna -o: prevotljeni rokavi ♪
- prevŕtati -am dov. (r̄) 1. z vrtanjem narediti luknjo, odprtino: prevrtati desko / prevrtali so hrib za predor / črv je prevrtal mizo 2. ekspr. prebosti, preluknjati: prevrtali so mu gume na kolesu; pren. strel je prevrtal nočno tišino ● ekspr. vojaki so vse prevrtali in preobrnili prizadevno, natančno preiskali; ekspr. krogle so mu prevrtale telo prestrelile; ekspr. prevrtati koga z očmi, s pogledom strogo, pozorno ga pogledati prevŕtati se vrtajoč priti skozi kaj: žival se ni mogla prevrtati na površje prevŕtan -a -o: prevrtan klobuk; pod je že na več mestih prevrtan; prevrtane gume ♪
- prevrtína -e ž (í) luknja, odprtina, ki nastane z vrtanjem: vleči vrv skozi prevrtino ♪
- prezračeválec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) redko odprtina, luknja za zračenje; zračnik: odpreti prezračevalec ♪
1 19 44 69 94 119