Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lovke (33)

1.      aktínija  -e ž (í) zool. na morskem dnu živeča žival, ki ima lovke pokrite z ožigalkami, Actinia ♪
2.      avtotomíja  -e ž (ȋ) zool. sposobnost nekaterih živali, da v obrambi pustijo odpasti del telesa, zlasti rep, lovke ♪
3.      črnílovka  -e ž (ȋ) gozd. glivična bolezen pravega kostanja, pri kateri se izloča črn izcedek: kostanjevo lubje kaže znake črnilovke ♪
4.      daljnoséžen  -žna -o prid., daljnoséžnejši (ẹ́ ẹ̄) ki ima v prihodnost segajoč pomen, vpliv: daljnosežen načrt; daljnosežni gospodarski ukrepi; daljnosežne posledice atomskih eksplozij // redko ki daleč seže, doseže: daljnosežne, krčljive lovke / daljnosežne rakete ♪
5.      fižólovka  -e ž (ọ̑) 1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati fižolovko; stožec zloženih fižolovk na njivi; ženska, dolga kot fižolovka 2. fižolova slama: zgrabiti fižolovko na kup; posušena fižolovka 3. voda, v kateri se je kuhal fižol: zaliti s fižolovko / pog. krožnik fižolovke fižolove juhe ♪
6.      hobótnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. na morskem dnu živeče živali z osmimi lovkami, Octopodidae: loviti hobotnice / moškatna, navadna hobotnica; pren., ekspr. germanska hobotnica je stezala svoje lovke proti vzhodu ♪
7.      iztegljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da iztegniti: te živali imajo izredno iztegljive lovke ♪
8.      jálovka  -e ž (á) jalova samica: prodati jalovke za zakol; čreda jalovk ♦ čeb. matica, ki zalega neoplojena jajčeca; jalova matica // slabš. neplodna ženska: ženska s kompleksom jalovke / kot psovka ti lahko pridigaš o otrocih, ko jih nimaš, jalovka ♪
9.      jezikoslóvka  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za jezikoslovje: razprava jezikoslovke ♪
10.      kitolóvka  -e ž (ọ̑) manjša ladja, opremljena s harpuno: krov kitolovke / ladja kitolovka ♪
11.      krčljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) krči: krčljive mišice; krčljive stene žil / krčljive lovke ♪
12.      lóvka  -e ž (ọ̑) nav. mn. gibljiv organ nekaterih nižje razvitih živali za lovljenje hrane, tipanje: sipa grabi plen z lovkami; lovke hobotnic; pren., ekspr. fašizem je stegoval svoje lovke na vse strani ◊ lov. past, v kateri ostane ujeta divjad nepoškodovana ♪
13.      lôvka  -e ž (ó) ženska, ki se ukvarja z lovom: lovci in lovke / knjiž. deviška lovka boginja Artemida ♪
14.      mesečínka  -e ž (ȋ) zool. klobučnjak brez polipov, ki razdražen zažari, se zasveti, Pelagia noctiluca: lovke mesečinke ♪
15.      mišelóvka  -e ž (ọ̑) past za miši: nastaviti mišelovko; miš je ušla iz mišelovke ♪
16.      môrski ¹ -a -o prid. (ó) nanašajoč se na morje: morski breg, zaliv; morska obala; morsko dno / morski valovi; morska voda / morski plankton; morske rastline, ribe; ekspr. morska pošast / morski promet, ribolov / morska ladja; morsko letovišče / morski veter / morska sol / morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi ● ekspr. morski volk morski pes, ki je človeku nevaren; ekspr. morska deklica ženski podobno bajeslovno bitje, ki je od pasu navzdol riba ◊ aer., navt. morska milja dolžinska mera, 1.852 m; bot. dvolistna morska čebulica; morska gorjuša enoletna obmorska rastlina z mesnatimi listi in vijoličastimi ali rožnatimi cveti, Cakile maritima; morska solata zelena alga listaste oblike, Ulva lactuca; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; geogr. morski preliv ali morska vrata ozek vodni pas, ki veže dve obsežnejši morski kotlini; morski rokav ozek, podolgovat morski zaliv ali preliv; morski tok premikanje površinske morske vode v določeni smeri; morska gladina; geol. morska usedlina v morju odložena kamnina; jur. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; morski razbojnik, ropar kdor izvršuje nasilje na odprtem morju v svojo korist; notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; med. morska bolezen; meteor. morski dim; morski veter veter, ki piha z morja na kopno; zool. morski golob; morski konjiček majhna riba s cevastim gobcem in konju podobno glavo, Hippocampus; morski lev velik morski sesalec, podoben tjulnju, Otaria flavescens; morski list; morski medved sesalec z gostim kožuhom in nogami, ki so spremenjene v plavuti, Arctocephalus; morski pajek največja jadranska rakovica, Maja squinado; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; morski petelin na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko koščeno glavo, Dactylopterus volitans; morski prašiček majhen glodavec, ki se goji kot poskusna žival, Cavia porcellus; morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae; morske krave; morska lastovica; morske lilije na morskem dnu pritrjeni iglokožci čašastega telesa, Crinoidea; morska lisica; morska mačka do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus; morska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka; morske vetrnice na morskem dnu živeče živali, ki imajo lovke, pokrite z ožigalkami, Actiniaria; morska vidra; morske zvezde na morskem dnu živeči iglokožci s petimi ploščatimi, širokimi kraki, Asteroidea; morsko grozdje; morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata môrsko prisl.: morsko modra barva; morsko modra ovratnica ♪
17.      navésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. ekspr. obesiti, navadno v veliki, preveliki meri: navesiti okraske na novoletno jelko; kramarji so povsod navesili svoje blago / navesiti stene s slikami // slabš. obleči, navadno kaj neprimernega: vse, kar vidi, navesi nase; kakšne cunje si je pa danes navesila 2. redko naložiti, naprtiti: navesiti komu preveč dolžnosti navésiti se redko povesiti se: težke fižolovke so se nekoliko navesile navéšen -a -o: navešene slike; z zlatnino navešena dekleta ♪
18.      obnovíti  -ím dov., obnóvil (ȋ í) 1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: obnoviti hišo; obnoviti napis, sliko; obnoviti in opremiti stanovanje / obnoviti gozd, vinograd / obnoviti gospodarstvo 2. narediti, povzročiti, da se kaj znova pojavi, začne: obnoviti pogajanja; obnoviti prijateljstvo; diplomatski stiki med državama so se obnovili / obnoviti pogodbo / obnoviti stari sistem 3. narediti, da postane kaj v mislih, zavesti spet navzoče: obnoviti dogodke, doživljaje / obnoviti znanje grščine / v mislih je skušal vse obnoviti ● članarino je treba vsako leto obnoviti plačati in s tem ostati član; obnoviti garderobo kupiti novo garderobo; obnoviti zalogo nadomestiti porabljeno, prodano z novim ◊ jur. obnoviti postopek, proces; šol. obnoviti učno snov obnovíti se nanovo zrasti, nastati: koža se obnovi; odtrgane lovke se lahko obnovijo / delovna moč se s hrano obnovi obnovljèn -êna -o: obnovljen dom; obnovljeni vinogradi; obnovljeno mladostno prijateljstvo; obnovljeno tkivo ♪
19.      ošpíčiti  -im dov. (í ȋ) pog. 1. ošiliti, priostriti: ošpičiti svinčnik / fižolovke so že ošpičili 2. ekspr. napraviti kaj neprimernega, nedovoljenega: to grdobijo ti je on ošpičil; iz hudobije sta mu jih že veliko ošpičila ošpíčen -a -o: ošpičen svinčnik ∙ ekspr. imeti ošpičen jezik biti odrezav, piker; ekspr. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo ♪
20.      ožigálka  -e ž (ȃ) nav. mn., zool. s strupeno sluzjo napolnjen mehurček s trnasto cevčico: lovke z ožigalkami ♪
21.      pepélovka  -e ž (ẹ̑) agr. glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline: širjenje pepelovke ♪
22.      polípov  -a -o (ȋ) pridevnik od polip: polipove lovke ♪
23.      polípski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polipe: polipske lovke / ekspr. polipski prijem ♪
24.      ribolóvka  -e ž (ọ̑) knjiž. ribiška ladja: ribolovke se že vračajo v pristanišče ● knjiž. vidra je dobra ribolovka dobro lovi ribe ♪
25.      slóvka  -e ž (ọ̑) zastar. zlog: jecljati nerazumljive slovke ♪

1 26