Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
love (851-875)
- debelják tudi debelák -a m (á) nav. ekspr. debel človek: neokreten debeljak; telovadba za debeljake ♪
- debélko -a m (ẹ̑) šalj. debel človek: okrogel, zavaljen debelko ♪
- debeloglávost -i ž (ā) med. značilnost človeka z nesorazmerno veliko glavo ♪
- debelokóžnost -i ž (ọ̄) ekspr. lastnost, značilnost debelokožnega človeka: poznali so ga po njegovi debelokožnosti ♪
- debelonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debel nos: debelonos človek ♪
- debelúh -a m (ū) slabš. zelo debel človek: zamaščen debeluh ♪
- debelúhar -ja m (ȗ) slabš. zelo debel človek: debeluhar je komaj prišel do vrha ♪
- debelúhec -hca m (ȗ) šalj. debel človek: majhen debeluhec ♪
- debelúšček -čka m (ȗ) ljubk. debel človek, navadno otrok: novi kolega je bil simpatičen debelušček; rdečeličen debelušček je čofotal po vodi ♪
- debelúšec -šca m (ȗ) šalj. debel človek: sušci in debelušci ♪
- debelúšnež -a m (ȗ) ekspr. debel človek: dobrodušen debelušnež ♪
- debelúšnik -a m (ȗ) ekspr. debel človek: majhen plečat debelušnik ♪
- debelúšnost -i ž (ū) značilnost debelušnega človeka: kljub debelušnosti je bila gibčna ♪
- debelúštvo -a s (ȗ) slabš. značilnost zelo debelega človeka: njeno mogočno debeluštvo mu je bilo zoprno ♪
- debíl -a m (ȋ) med. debilen človek: usposabljati debile za delo ♪
- debílnež -a m (ȋ) ekspr. debilen človek: majal je z glavo kot kak debilnež ♪
- defékten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. okvarjen, poškodovan: defekten stroj; defektno kolo / po nesreči je bila njegova roka defektna 2. med. telesno ali duševno nerazvit: defekten človek, otrok; defektna mladina; duševno defekten ♪
- deféktnosten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na defektnost: defektnostni pojavi v človekovem ravnanju ♪
- defilé -ja m (ẹ̑) organiziran, slovesen sprevod skupine ljudi mimo gledalcev; mimohod: tekmovanje se je začelo z defilejem vseh udeležencev mimo tribune; svečan defile; vojaški defile ♪
- defilírati -am nedov. (ȋ) v organiziranem sprevodu slovesno stopati mimo gledalcev: četa, konjenica defilira mimo generalov; tekmovalci defilirajo pred tribuno ♪
- deformíranec -nca m (ȋ) knjiž. deformiran človek: živel je med pohabljenci in deformiranci ♪
- defravdánt -a m (ā á) knjiž. kdor kaj poneveri: ta človek je ničvrednež in defravdant ♪
- defravdírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poneveriti: kdo bi si mislil, da bo ta človek defravdiral ♪
- degeneríranec -nca m (ȋ) degeneriran človek: bolan degeneriranec / ekspr. nemoralni degeneriranci in perverzneži ♪
- degenerírati -am tudi degenerírati se -am se nedov. in dov. (ȋ) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov, izrojevati se: okostje je degeneriralo; rastlina, živalska vrsta degenerira 2. spreminjati se na slabše sploh: njegova revolucionarnost je degenerirala v birokratičnost; disciplina se je degenerirala v anarhijo ◊ med. celice degenerirajo njihova presnova je neurejena degeneríran -a -o: degeneriran človek, narod; degeneriran krompir; degeneriran organ / ekspr. to je degeneriran sadist ♪
726 751 776 801 826 851 876 901 926 951