Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

love (5.576-5.600)


  1.      sêra  -e ž (ȇ) nizko siten, godrnjav, nezadovoljen človek: s to sero ne želim imeti opravka / kot psovka sera zoprna ♪
  2.      seríga  -e ž (í) nizko siten, godrnjav, nezadovoljen človek: to serigo težko poslušam / si pa res prava seriga ♪
  3.      seriózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. resen: seriozen človek / seriozna glasba ♪
  4.      servílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. kdor si s pretirano uslužnostjo, vdanostjo prizadeva pridobiti naklonjenost nadrejenih; hlapčevski, klečeplazen: servilnega človeka nihče ne ceni / servilno klanjanje servílno prisl.: bil mu je servilno vdan ♪
  5.      servílnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost servilnega človeka: zaradi servilnosti pri sodelavcih ni bil priljubljen / servilnost do nadrejenih ♪
  6.      sesáč  -a [sǝs in ses] m (á) nav. mn., zool. nečlenasti zajedavci s priseski, živeči v ožilju človeka, jetrih ovc, goveda, konj in na škrgah rib, Trematodes: sesači in trakulje ♪
  7.      sesáti  -ám [sǝs in ses] nedov. (á ȃ) 1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom / sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo // z vlečenjem zraka vase spravljati kaj tekočega iz česa v usta in požirati: sesati pomarančo / sesati mozgovo kost; sesal je skorjo kruha / komar sesa kri 2. imeti kaj v ustih in močno vleči zrak vase, zlasti iz navade, zadrege: otrok sesa dudo, palec / sesati pipo / živčno sesati ustnice 3. z napravo, ki vleče zrak vase, spravljati kaj kam drugam: sesati nafto, vodo / sesati zrak / črpalka sesa žito // s sesalnikom čistiti: sesati sobo dvakrat na teden / sesati prah / sesati s sesalnikom 4. ekspr. vsrkavati, vpijati: korenine sesajo vlago / telo je sesalo toploto ● pog., ekspr. ta človek mi sesa kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči ♪
  8.      sestáti  -stojím [sǝs in ses] nedov. (á í) v sedanjem času in deležniku na -č, v zvezi z iz biti sestavljen: človeško telo sestoji iz velikega števila celic; voda sestoji, neustalj. se sestoji iz kisika in vodika / komisija sestoji iz petih članov sestojèč -éča -e: bataljon, sestoječ iz petih čet ♪
  9.      sestávljati  -am [sǝs in ses] nedov. (á) 1. delati, da deli, kosi tvorijo celoto: sestavljati aparate; otrok rad sestavlja hiše in avtomobilčke iz lego kock; dolgo, počasi sestavljati; sestavljati in razstavljati 2. delati, da določeni podatki, dejstva tvorijo celoto: sestavljati vozni red, urnik / sestavljati berila za osnovno šolo / sestavljati dopis, zapisnik / govore mu sestavljajo sodelavci / sestavljati leksikon, slovar 3. izbirati skupino ljudi za opravljanje določene naloge: sestavljati komisijo, odbor / sestavljati moštvo 4. nav. 3. os., z oslabljenim pomenom izraža, da je kaj sestavni element česa: človekovo telo sestavljajo različni organi; vretenca sestavljajo hrbtenico / družino sestavljajo oče, mati in dva sinova; izvoljeni člani sestavljajo odbor sestávljati se fiz. združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji: valovanji se sestavljata sestavljajóč -a -e: program so izdelale organizacije, sestavljajoče večino ♪
  10.      sêstra  -e stil. -é ž (é) 1. ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev: sestra je že zaposlena; sta brat in sestra; ima dve sestri; mlajša, starejša sestra / popol sestra polsestra; prava sestra 2. zdravstvena delavka s srednješolsko ali višješolsko izobrazbo: sestra mu je izmerila temperaturo / sprejela ga je glavna sestra; patronažna sestra ki skrbi za otroke, bolnike na domu / (višja) medicinska sestra 3. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bila ji je sestra v nesreči // kar je čemu enako, podobno: na nebu je zasvetila prva zvezda, za njo so zažarele tudi njene sestre 4. redovnica: tam poučuje verouk sestra / kot pristavek k imenu sestra [s.] Egidija ♦ rel. sestra nekdaj naslov za redovnico brez slovesnih zaobljub; usmiljene sestre samostanski red, ki se ukvarja s strežbo bolnikov; sestra prednica ♪
  11.      sestrádanec  -nca [sǝs in ses] m (á) ekspr. sestradan človek: sestradanci so se le s težavo premikali; jedel je kot sestradanec ♪
  12.      sestrádanost  -i [sǝs in ses] ž (á) stanje sestradanega človeka: sestradanost ujetnikov; sestradanost in onemoglost ♪
  13.      sestrádati  -am [sǝs in ses] dov., tudi sestradála (á) z odtegovanjem hrane povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi: sestradati ujetnike, zapornike; za kazen so ga sestradali sestrádan -a -o 1. deležnik od sestradati: sestradani interniranci 2. ki je zaradi pomanjkanja hrane zelo izčrpan, oslabel: sestradan človek; sestradan pes, volk; biti sestradan / ekspr. sestradani obrazi otrok ● ekspr. potolažiti sestradani želodec lakoto; ekspr. danes sem zelo sestradan lačen ♪
  14.      sévati  -am nedov. (ẹ́) 1. fiz. oddajati valove, delce: radijska antena seva; radioaktivna snov seva / sevati delce alfa in beta; sevati elektromagnetne valove 2. knjiž. svetiti, sijati: skozi okna so sevale luči / strah mu je seval iz oči ♪
  15.      séveren  -rna -o prid., sévernejši (ẹ́) 1. nanašajoč se na sever: a) severni del, konec doline; najsevernejša točka celine; severna področja države / severna stena gore; severno pobočje / severna Francija / severna smer / severna stran veter piha s severne strani s severa; na severni strani se dvigajo gore na severu / severni veter / Severna Amerika b) potovati po severnih deželah; značilnosti severne pokrajine / severno nebo / severna flora in favna 2. ki leži od ekvatorja v smeri proti severu: severna in južna polovica zemlje ◊ astr. Severni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; fiz. severni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti severu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi; geogr. severni pol; severni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem poletnem obratu navidezno premika; severni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v severnem polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca; severni tečajnik; severna zemljepisna širina; zgod. borci za severno mejo udeleženci bojev za priključitev slovenske Koroške in Štajerske k Jugoslaviji od 1918 do 1919; zool. severni dular gorska ptica selivka, po hrbtu rjavkaste, po trebuhu bele barve, Eudromias morinellus; severni medved medved, ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega Ledenega morja, Thalarctos maritimus; severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus séverno prisl.: kraj leži severno od glavnega mesta ♪
  16.      séverovzhòd  -óda m (ẹ̑-ȍ ẹ̑-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med severom in vzhodom: veter je zapihal s severovzhoda 2. publ. severovzhodni del kake geografske ali politične celote: severovzhod Slovenije ♪
  17.      sfanatizírati  -am dov. (ȋ) narediti koga fanatičnega: sfanatizirati množice sfanatizíran -a -o: sfanatiziran človek; politično sfanatiziran ♪
  18.      sfêra  -e ž (ȇ) 1. knjiž., navadno v zvezi z nebesen umišljena krogla, na kateri so nebesna telesa; nebesna krogla, nebo: neskončnost nebesne sfere; točka na nebesni sferi / planetne sfere / ekspr. harmonija nebesnih sfer // krogla sploh: narisati sfero; površina sfere 2. publ., navadno v zvezi interesna sfera ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv: razdeliti svet na interesne sfere; boj velesil za interesne sfere; meje vplivnih sfer / ozemlje spada v njihovo interesno sfero; pren. dekle ni več v njegovi interesni sferi 3. publ. področje: gospodarska sfera; sfera materialne proizvodnje / v intelektualni sferi veliko pomeni; uveljaviti se v kulturni, raziskovalni sferi / z oslabljenim pomenom ti problemi spadajo v sfero pedagogike v pedagogiko 4. knjiž. svet, plast: junak romana se povzpne v sfero visokega meščanstva / človekova čustvena, miselna sfera; prodirati v globine podzavestnih sfer ♪
  19.      sfínga  -e ž (ȋ) mitol. bitje, ki ima levji trup in človeško glavo: kip sfinge pred egiptovskimi piramidami // v grški mitologiji tako bitje s krili, ki zastavlja težko rešljive uganke in usmrti vsakogar, ki ne ugane: ukaniti sfingo ♪
  20.      sformírati  -am dov. (ȋ) 1. sestaviti skupino za določene naloge: sformirati vojaško enoto 2. z vzgojo povzročiti pozitiven razvoj osebnosti; izoblikovati: šola sformira mlade ljudi / trpljenje v mladih letih ga je sformiralo v močno umetniško osebnost sformíran -a -o: sformiran človek; odprava je že sformirana ♪
  21.      shájati  -am tudi izhájati -am nedov. (ȃ) navadno s prislovnim določilom 1. biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje: vsak človek bi lahko shajal z njim; ne more shajati s pijancem; z ženo dobro shajata; sitna je, da ni mogoče shajati z njo; z njim se težko shaja / shajala bova kot dobra prijatelja 2. imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje: ko je dobil delo, so lažje shajali; s temi dohodki ne more shajati; za silo, komaj, težko shajati / s tem živežem lahko shajajo še kak teden 3. navadno z nikalnico, v zvezi z brez biti potreben, nujen: brez matematike pri tem delu ni mogoče shajati; brez očal ne more shajati; brez znanja se ne da shajati / brez prtičkov bomo že shajali ● učenec še kar shaja v šoli je uspešen pri šolanju; drug brez drugega ne shajajo zelo so navezani drug na drugega; mislil je, da bo lahko shajal brez stikov s svetom da bo lahko živel sam; z novim upravnikom dobro shaja se dobro razume; prim. izhajati ♪
  22.      shújšanost  -i ž (ȗ) stanje shujšanega človeka: skrbela jih je fantova shujšanost; zaradi shujšanosti se jim je zdel še večji ♪
  23.      shújšati  -am dov. (ȗ) postati suh: bolnik je shujšal; shujšati zaradi stradanja; shujšati v obraz; shujšati za pet kilogramov; vidno, zelo shujšati shújšan -a -o: shujšan človek; shujšan obraz; biti bled in shujšan ∙ ekspr. shujšan do kosti zelo ♪
  24.      sijájen  -jna -o prid., sijájnejši (ȃ) 1. ki ima sijaj: sijajen emajl, lak; sijajna površina pohištva; sijajen in moten 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: imeti sijajno frizuro, obleko; parada je bila sijajna / sijajna lega hiše / to so bili sijajni časi / dosegati sijajne uspehe velike, izredne; bil je sijajne volje zelo dobre // glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: sijajen načrt; to je sijajna misel 3. ekspr. ki ima veliko dobrih, pozitivnih lastnosti: sijajen človek, tovariš / biti v sijajni družbi // ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: sijajen delavec / pisatelj je sijajen stilist sijájno 1. prislov od sijajen: sijajno so se zabavali; sijajno okrašena dvorana 2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: sijajno bo, ko bomo spet skupaj / elipt. sijajno, da si prišel ♪
  25.      sijájnost  -i ž (ȃ) ekspr. lastnost, značilnost sijajnega: sijajnost slovesnosti / sijajnost njegovih idej, misli ∙ redko kovinska sijajnost kovinski sijaj ♪

   5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA