Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

love (4.526-4.550)


  1.      prážnji  -a -e prid. (á) star. prazničen, boljši: pražnji klobuk; pražnji prt; ima eno samo pražnjo obleko; bela pražnja srajca ● star. pražnji dan praznični dan, praznik; star. pražnja stran življenja vesela, vedra ◊ etn. pražnje platno tanko ročno tkano platno prážnje prisl.: pražnje obleči otroke; pražnje razpoložen človek; sam.: preobleči se v pražnje v praznično, boljšo obleko; priti v pražnjem praznično oblečen ♪
  2.      pŕdec  -dca m (ȓ) 1. vulg. glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja: spuščati prdce 2. nizko malovreden, nepomemben človek: ob njem se je sam sebi zazdel prdec // kar je malo vredno, nepomembno: za vsak prdec se razburja ♪
  3.      prebavljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da prebaviti: prebavljive snovi; lahko prebavljiva hrana 2. ekspr. dober, sprejemljiv: direktor se mu je zdel še dovolj prebavljiv / pisati v prebavljivi slovenščini še kar dobri ♪
  4.      prebíjati  -am nedov. (í) 1. z udarci delati luknje, odprtine skozi kaj: zidar je začel prebijati zid; prebijati kovinske plošče s prebijalom / voda prebija nasipe predira / prebijati luknje, predor; pren., ekspr. sonce je s težavo prebijalo oblake 2. z bojem prihajati skozi nasprotnikove položaje: prebijati blokado, obrambno črto, fronto; brigada se je prebijala z velikimi žrtvami; ekspr. prebijati se korak za korakom prebíjati se nav. ekspr. 1. s težavo iti skozi kaj ovirajočega: prebijati se skozi goščavo, zamete; ladja se težko prebija med čermi / reka se prebija skozi sotesko // prizadevati si kljub oviram priti kam: cel dan so se prebijali na vrh / prebijati se do ponesrečencev / s težavo se je prebijal do posameznih zaključkov prihajal; spoznanje se počasi prebija v človekovo zavest 2. prizadevati si kljub oviram, težavam poklicno, družbeno uspeti: spoznala sta se, ko se je še prebijal; človek se prebija, dokler je mlad / publ. socializem se prebija v mnogih kapitalističnih deželah uveljavlja 3. navadno s prislovnim določilom (s težavo) se preživljati: s tako majhno plačo so se komaj prebijali; vsak se je prebijal po svoje; prebijala se je, kakor je vedela in znala / težko se je sam prebijal skozi življenje ● ekspr. prebijati se skozi obsežno literaturo s težavo jo prebirati; publ. dvomi se prebijajo na površje se pojavljajo ♪
  5.      prebíti 2 -bíjem dov., stil. prebóm (í ȋ, ọ̄) 1. biti, ostati kje določen čas: ni se odločil, kje naj prebije počitnice; vsak večer je prebil na sestankih; noč je prebil pri prijatelju; mladost je prebil v domači vasi preživel // s prislovnim določilom biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: noč je prebil v velikem strahu; večji del življenja je prebila v revščini // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: v taborišču so prebili težke dni; prebil je hudo preizkušnjo 2. nav. ekspr. prenesti, zdržati: težko je prebil ločitev od staršev; mislil je, da ne more prebiti brez nje; človek prebije več, kakor misli / te sramote ne prebijem / brez prtičkov bomo že prebili shajali // prestati, pretrpeti: pod njegovo oblastjo so ljudje mnogo prebili ● star. bolnica je prebila je umrla; knjiž. z njo se ne da prebiti se je ne da prenašati, trpeti prebít -a -o: vstati po prebiti pljučnici; na Dunaju prebita leta; na obrazu se ji pozna prebito trpljenje ♪
  6.      preblág  -a -o prid. (ȃ ā) knjiž. 1. preveč blag, dober: preblag človek; preblag značaj 2. ekspr. zelo blag, dober: bila je res preblaga žena 3. ekspr. zelo nežen, zelo mil: spet je slišal njen preblagi glas; njen preblagi nasmeh ga je osrečil / kazen je bila preblaga premalo stroga, premalo huda ♪
  7.      prebráti  -bêrem dov., stil. preberó; prebrál (á é) 1. z branjem priti do konca besedila: ko bo knjigo prebral, jo bo vrnil / prebrati do konca 2. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: zaradi packe tega ni mogoče prebrati; prebrati naglas // dojeti vsebino besedila: prebrati knjigo v izvirniku; prebral je le prvo poglavje; skrbno prebrati 3. razumeti ustaljene, dogovorjene znake: prebrati šifrirano brzojavko; prebrati noto; prebrati rezultat, število 4. ugotoviti misli, čustva po zunanjih znamenjih: v pogledu je prebral, kar mu ni povedala / znal je prebrati njegovo misel / knjiž. tega človeka je lahko prebrati 5. večjo količino stvari iste vrste ločiti po kakovosti: prebrati obrana jabolka, krompir pred uskladiščenjem; prebrati tobakove liste // odstraniti slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: prebrati fižol, ribez, riž 6. odločiti se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo: prebrati službo; prebrati si mojstra / pustila ga je, ker si je prebrala se odločila za drugega fanta ∙ nič si ni prebral stvar, ki jo ima zdaj, ni boljša od prejšnje; v novih okoliščinah se mu ne godi bolje kot v prejšnjih prebrán -a -o: prebrane in oprane jagode; prebrane knjige ♪
  8.      prebrísanec  -nca m (ȋ) nav. ekspr. prebrisan človek: kdo bi si mislil, da si tak prebrisanec ♪
  9.      prebrísanost  -i ž (ȋ) lastnost prebrisanega človeka: poznal je njeno previdnost in prebrisanost ♪
  10.      prebújati  -am nedov. (ú) 1. povzročati, da postaja kdo buden: rahlo je prebujala otroka; počasi se je prebujal // v zvezi z iz povzročati prenehavanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebujal ga je iz globokega spanja / prebujati iz nezavesti / skušal ga je prebujati iz zamišljenosti // knjiž. delati, povzročati, da kdo kaj spoznava, se česa zaveda: prebujati delavske množice; narod se je takrat začel prebujati 2. ekspr. povzročati, da kaj nastane: prebujati ljubezen; v njej se je prebujal materinski čut / znal je prebujati zanimanje prebújati se pesn. porajati se, nastajati: dan, pomlad se že prebuja prebujajóč -a -e: prebujajoči se dan; prebujajoče se slovenstvo ♪
  11.      prebujênost  -i ž (é) stanje prebujenega človeka: popolna prebujenost otroka / knjiž.: duhovna prebujenost; prebujenost malih narodov ♪
  12.      precépljati  -am nedov. (ẹ́) večkrat precepiti, cepiti: spomladi je prihajal v sadovnjak in precepljal posamezna drevesa; pren., knjiž. gojitelji slovenske besede so precepljali divje veje z novimi cepiči ♪
  13.      prečíst  -a -o stil. -ó prid. (ȋ ȋ) 1. preveč čist: hiša se mu je zdela prečista in preveč pospravljena / govori kar prečisto slovenščino / prečist značaj je, da bi lahko spletkaril 2. ekspr. zelo čist: prečist planinski zrak; prečisto jutranje nebo ♪
  14.      prečístiti  -im dov. (í ȋ) 1. temeljito očistiti: enkrat na mesec mu je prečistila vso hišo // odstraniti primesi: prečistiti olje, vodo / prečistiti zrak 2. knjiž. povzročiti, da postane kaj popolnoma jasno, izoblikovano: prečistiti besedilo, naziranje, pojme; predstavo bo treba še stilno prečistiti; njegove risbe so se z leti prečistile 3. knjiž. povzročiti popolno moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih nagnjenj, čustev: trpljenje ga je prečistilo; notranje se prečistiti ◊ voj. prečistiti teren uničiti ostanke nasprotnikovih enot prečíščen -a -o: v trpljenju prečiščen človek; prečiščeni pojmi; prečiščeno seme ♦ jur. prečiščeno besedilo zakona dokončna oblika prej večkrat spremenjenega ali dopolnjenega besedila zakona ♪
  15.      prečudovít  -a -o prid. (ȋ) ekspr. 1. nenavadno, izredno lep: prečudoviti lasje; prečudovit razgled; dekle je prečudovito // nenavadno, izredno dober: prečudovit človek je / prečudovita novica 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: povsod je vladal prečudovit red / prečudovit mir ♪
  16.      predájanje  -a s (ȃ) glagolnik od predajati: predajanje znanja mladim ljudem / predajanje okupatorjeve vojske / človekovo predajanje v ljubezni / uživala je v predajanju poletnemu ozračju ♪
  17.      predánost  -i ž (á) 1. ekspr. značilnost človeka, ki požrtvovalno, nesebično dela za kaj: zahtevati predanost; hrabrost in predanost borcev / predanost delu, gledališču / predanost ideji, socializmu 2. publ. vdanost: predanost staršem / topa predanost v to, kar jih je čakalo; v vsem je tiha predanost in izmučenost 3. ekspr. dejstvo, da se kdo (popolnoma) ljubezensko prepusti partnerju: ni bila zmožna popolne predanosti ♪
  18.      predestinácija  -e ž (á) rel., po Kalvinu vnaprejšnja božja določitev človekovega zveličanja, pogubljenja: razpravljati o predestinaciji; pren. občutiti tragiko socialne predestinacije // nauk o tem: janzenistična predestinacija ♪
  19.      prèdfílm  -a m (ȅ-í) kratek, vsebinsko samostojen film, ki se predvaja pred celovečernim filmom: predfilm o škodljivosti alkohola / reklamni predfilm / v predfilmu smo gledali otroško risanko ♪
  20.      prêdmet  -éta m (é ẹ́) 1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi predmeti; oblika, velikost predmeta; položaj predmeta; videz predmeta; določiti razdaljo do predmeta, med predmeti; svoboda ni predmet, ampak pojem / neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka 2. kar je izdelano, narejeno za zadovoljevanje določenih potreb, opravljanje določene dejavnosti: izdelovati predmete; obdelovati predmet s pilo; razstaviti predmete v muzeju / lončarski predmeti izdelki; muzejski predmeti; okrasni predmet; potrošni predmeti; tehnični predmeti; trgovski predmeti; uporabni predmeti; predmeti za osebno higieno; predmet za široko potrošnjo; urad za najdene predmete 3. navadno s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno kako dejanje: pesem je predmet estetskega doživljanja; predmet spoznavanja / predmet poslovanja delovne organizacije dejavnost, dejavnosti / oddaljiti se od predmeta razprave; pisati predmetu ustrezno; zamenjati predmet pogovora / publ. postati predmet izkoriščanja in zatiranja; biti, postati predmet pozornosti vzbuditi pozornost // pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno človekovo znanstveno delovanje, ustvarjanje: predmet estetike je lepo in človekov odnos do lepega; določiti predmet in cilje etnografije / raziskovalni predmet 4. šol. učno področje, predpisano in vsebinsko določeno s predmetnikom in učnim načrtom: poučevati biologijo, matematiko in druge predmete; biti ocenjen iz vseh predmetov; pouk je razdeljen po predmetih / izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri; učni predmet // znanje, vedenje s področja določene stroke, vede ali več strok, ved, ki se daje ali pridobiva v izobraževalnem procesu: opraviti izpit iz več predmetov; naravoslovni predmeti; strokovni predmet / študijski predmet 5. lingv. stavčni člen, sklonsko odvisen od povedka, ki izraža, koga ali kaj prizadeva glagolsko dejanje: glagolsko dejanje prehaja na predmet; dajalniški predmet; glagol s predmetom v tožilniku / neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku ◊ ekon. delovni predmet kar človek s svojim delom v proizvodnji preoblikuje; filoz. predmet kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja; pojem, stvar, na katerega je usmerjena zavest, mišljenje; jur. dokazni predmet predmet, s katerim se dokazuje; predmet obtožbe dejanje, za katerega tožilec zahteva, da se obtoženec obsodi; predmet spora predmet, o katerem je med strankama spor in o katerem mora sodišče odločiti ♪
  21.      predméten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na predmet: predmetno gradivo hranijo v muzeju ♦ fot. predmetna razdalja oddaljenost predmeta od objektiva; lingv. predmetni odvisnik odvisni stavek, ki izraža predmet dejanja nadrednega stavka; šol. predmetni pouk pouk, pri katerem poučuje posamezen predmet predmetni učitelj; predmetni učitelj učitelj, ki poučuje posamezen predmet in je zanj posebej usposobljen; kdor je diplomiral na pedagoški akademiji 2. ki obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja: predmetni pojavi; predmetni svet; predmetna stvarnost // ki izhaja iz čutnega, snovnega sveta zunaj osebka: ugotavljali so predmetne motive njegovega pesništva; vezniške besede nimajo svojega predmetnega pomena; predmetno mišljenje / človekova predmetna dejavnost predmétno prisl.: predmetno doživljati ♪
  22.      predmétiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. delati kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: predmetiti duhovne vrednote / predmetiti človeka ♪
  23.      predmétnost  -i ž (ẹ̑) 1. kar je, obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom: spoznavati predmetnost; simbole je pesnik vzel iz vsakdanje predmetnosti; slikar teži k upodabljanju predmetnosti / poimenovati nove predmetnosti; neživa predmetnost 2. stanje, značilnost predmetnega: predmetnost sveta; otipljiva predmetnost teles / glavna značilnost njegovih pesniških figur je predmetnost, nazornost ♪
  24.      prédnik  -a m (ẹ̑) 1. sorodnik v ravni črti nazaj: vsi moji predniki so bili kovači; davni predniki; prednik po materini, očetovi strani; predniki in potomci / družinski predniki; kult prednikov / pes ima čistokrvne prednike; pren. jezikovni predniki slovenščine // začetnik rodu: imeti skupnega prednika // biol. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov: strunarji so predniki vretenčarjev / predniki človeka 2. nav. mn. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva: tu so živeli že njihovi predniki; naši slovanski predniki 3. predhodnik: moj prednik v pisarni / ogledal si je, kaj so napisali na klop njegovi predniki ◊ jur. pravni prednik kdor neposredno prenese premoženje ali določene pravice na koga ♪
  25.      prédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prednike: predniški grobovi / predniška oblika človeka ♪

   4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA