Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

love (201-225)



  1.      snegolóvec  -vca m (ọ̑) redko snegolov: na strehi ni snegolovca
  2.      sòčlôvek  -éka m ed. in dv. (-ẹ́) človek v razmerju do drugega človeka: pomagati sočloveku v stiski; vzgajati pravilen odnos do sočloveka; prim. soljudje
  3.      splôšnočlovéški  -a -o prid. (ō-ẹ́) nanašajoč se na vse ljudi, človeštvo: splošnočloveški problemi / splošnočloveške napake
  4.      spolovérec  -rca m (ẹ̑) nar. belokranjsko dvospolnik: ta petelin je spoloverec
  5.      spoznavoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na spoznavoslovje: spoznavoslovni problemi / spoznavoslovni strokovnjak
  6.      srečelóvec  -vca m (ọ̑) ekspr. kdor si prizadeva na hiter, lahek način pridobiti bogastvo, materialne dobrine: družil se je s srečelovci in iskalci zlata; drzni srečelovci
  7.      srečolóvec  -vca m (ọ̑) ekspr. kdor si prizadeva na hiter, lahek način pridobiti bogastvo, materialne dobrine: družil se je s srečolovci
  8.      srednjevalóven  -vna -o prid. (ọ̑) rad. ki deluje na srednjih valovih: srednjevalovni oddajnik
  9.      starinoslóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. arheolog: izkopavanja vodi znan starinoslovec; zborovanje zgodovinarjev in starinoslovcev
  10.      stároslovénec  -nca m (-ẹ́) pristaš konservativne smeri v slovenski politiki v 19. stoletju: politični nazori staroslovencev; mladoslovenci in staroslovenci
  11.      stároslovénski  -a -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na Slovence v prvih stoletjih po naselitvi: staroslovenski grobovi / staroslovenski knezi
  12.      stároslovénščina  -e ž (-ẹ́) zastar. stara cerkvena slovanščina
  13.      tunolóvec  -vca m (ọ̑) 1. ribič, ki lovi tune: izkušeni tunolovci 2. ladja za lovljenje tunov: kapitan tunolovca
  14.      lovéčenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od učlovečiti:lovečenje človekovega prednika / biološko, sociološko učlovečenje / Kristusovo učlovečenje // razvoj za človeka kot družbenega in biološkega bitja bistvenih lastnosti, značilnosti: človekovo delo je bilo družbeno že od učlovečenja naprej
  15.      lovečevánje  -a s () glagolnik od učlovečevati: proces učlovečevanja / iskanje etičnih pravil sovpada s človekovim učlovečevanjem
  16.      lovečeváti  -újem nedov.) knjiž. 1. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: s pokončno držo se je začel človekov prednik učlovečevati 2. delati kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečevati: umetnost človeka učlovečuje
  17.      lovéčiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. 1. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: pokončna hoja je pomagala učlovečiti človekovega prednika; učlovečiti se z delom / biološko, sociološko se učlovečiti 2. narediti kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečiti: kultura učloveči človeka 3. prikazati kako lastnost, kak pojav v veliki meri v določenem človeku: pisatelj je v glavnem junaku učlovečil etično načelo lovéčiti se pojaviti se v človeški podobi: verjel je, da se dekličin duh v pomladnih nočeh učloveči ♦ rel. Kristus se je učlovečil lovéčen -a -o: v glavni osebi romana je učlovečena narodna ideja; stal je pred njim kot učlovečeno zdravje
  18.      ulóvek  -vka m (ọ̑) redko ulov: velik ulovek rib; prodati ves ulovek
  19.      últrakratkovalóven  -vna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na ultrakratke valove: ultrakratkovalovna svetloba / ultrakratkovalovno območje // ki deluje na ultrakratkih valovih: ultrakratkovalovni oddajnik / antena za ultrakratkovalovno telefonijo ♦ med. ultrakratkovalovna terapija terapija z ultrakratkimi valovi
  20.      valóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na val ali valovanje: valovni izvir; valovni sunek / valovna črta, krivulja na gladini / valovna gibanja v ozračju ∙ ekspr. biti s kom na isti valovni dolžini biti enakega mnenja, istih mislifiz. valovni dol, vrh; valovni hrbet točka v stoječem valovanju, ki najmočneje niha; valovni vozel točka v stoječem valovanju, ki ne niha; valovna dolžina razdalja (v smeri širjenja valovanja) med točkama, v katerih doseže valujoča količina hkrati največjo vrednost
  21.      valovênje  -a s (é) glagolnik od valoveti: valovenje se je poleglo / valovenje žita
  22.      valovéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. gibati se, premikati se v obliki valov: jezerska gladina je valovela / dolgi lasje so ji valoveli v vetru / ritem valovi / ekspr. na trgu je valovela množica 2. ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz dvorane valovi glasba; od peči je valovela toplota ● ekspr. čutil je, kako mu je valovela kri kako mu je vznemirjenost ponavljajoče se naraščala in upadala valovèč -éča -e: valoveče žito
  23.      volóvec  -vca m (ọ́) nar. rastlina z rumenimi cveti v koških; primožek: volovec že odpira cvete
  24.      vránglovec  -vca m (á) med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik protirevolucionarnih sil generala Wrangla: boji z vranglovci; denikinci in vranglovci
  25.      vremenoslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za vremenoslovje: vremenoslovci napovedujejo deževno vreme

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA