Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

love (1.526-1.550)



  1.      herój  -a m (ọ̑) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje, junak: neznani ljudje so v bojih postajali heroji; heroji Sutjeske / ekspr. heroji vesoljskih poletov / ne delaj se heroja; iron. poglej heroje, kako so jo popihali / red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom 2. v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti, polbog: heroj Prometej
  2.      hêros  -a m () v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti; heroj: nadnaravna moč herosov
  3.      heteronomíja  -e ž () knjiž. odvisnost, nesamostojnost, podrejenost: avtonomija in heteronomija v medčloveških odnosih; gospodarska, politična heteronomija ♦ filoz. heteronomija volje ravnanje ali hotenje, ki ne izhaja iz zavestnega prepričanja, ampak iz tujih pobud
  4.      heterotrófen  -fna -o prid. (ọ̑) biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih: heterotrofni organizmi; človek je heterotrofno bitje / heterotrofni način prehranjevanja heterotrófno prisl.: glive se hranijo heterotrofno
  5.      hidrogénsulfát  -a m (ẹ̑-) kem. kisla sol žveplove kisline
  6.      hieroglífski  -a -o prid. () nanašajoč se na hieroglife: hieroglifski napis na obelisku / hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen / podpisal se je s hieroglifskim podpisom
  7.      hijéna  -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene
  8.      hinávec  -vca m () hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec
  9.      hinávski  -a -o prid. () ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je: hinavski človek / hinavski smeh hinávsko prisl.: hinavsko govoriti; njegov obraz je bil hinavsko prijazen
  10.      hinávščina  -e ž () hinavsko vedenje ali govorjenje: očitali so mu hinavščino; storiti kaj brez hinavščine; dvoličnost in hinavščina / hinavščina tega človeka mi je zoprna
  11.      híperkrítičen  -čna -o prid. (-í) pretirano kritičen: hiperkritičen človek / hiperkritično stališče
  12.      hipnotizírati  -am dov. in nedov. () spraviti koga v hipnozo: hipnotizirati bolnika; pren., ekspr. govornik je s svojim govorom hipnotiziral množico hipnotizíran -a -o: hipnotiziran človek; gleda kakor hipnotiziran
  13.      hipohóndričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipohondrijo: hipohondričen človek / hipohondrične misli
  14.      hipohondríja  -e ž () med. duševno stanje, v katerem si človek misli, domišlja, da je bolan: predajati se hipohondriji; zapasti v hipohondrijo
  15.      hipostátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hipostazo: hipostatično vnetje pljuč ◊ rel. hipostatično zedinjenje zedinjenje Kristusove človeške narave z božjo v eno samo
  16.      hírati  -am nedov. () postajati oslabel, onemogel zaradi počasnega pojemanja življenjskih moči: dve leti je hiral, letos pa je umrl; hirati od žalosti; hirati zaradi jetike; vidno hira / drevje hira; pren., ekspr. mesto hira in životari hirajóč -a -e: hirajoč človek; hirajoče drevo
  17.      híravec  in hirávec -vca m (í; ) nav. ekspr. hirav človek: bolniki in hiravci; epidemija je pobrala mnogo hiravcev
  18.      híravost  in hirávost -i ž (í; á) lastnost hiravega človeka: pomanjkanje beljakovin in vitaminov povzroča hiravost; hiravost zaradi jetike
  19.      hiromantíja  -e ž () napovedovanje človekove usode iz črt na dlani: ukvarjati se s hiromantijo
  20.      histêrik  -a m (é) 1. psiht. kdor ima histerijo: hipohondri in histeriki; zdravljenje histerikov 2. nav. ekspr. neuravnovešen, nerazsoden človek: ne bodi tak histerik
  21.      historiografíja  -e ž () zgodovinopisje: dosežki novejše slovenske historiografije / literarna, umetnostna historiografija
  22.      hítrc  -a m () ekspr. hiter človek: pri delu je bil izreden hitrc / dolgonogi hitrc
  23.      hkráten  -tna -o prid. (ā) ki poteka, se pojavi ob istem času: slovesnost ob hkratnem izidu petih izvirnih del; hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev / hkraten uvoz in izvoz
  24.      hládnež  -a m () ekspr. hladen človek: zmerom je bil hladnež
  25.      hladnodúšen  -šna -o prid.) knjiž. hladnokrven, hladen: hladnodušen človek / hladnodušno vedenje

   1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA