Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lota (7-31)

7.      falotaríja  -e ž (ȋ) pog., ekspr. slabo, malopridno dejanje: to je navadna falotarija; spet je naredil falotarijo ♪
8.      flóta ¹ -e ž (ọ̑) 1. vse ladje kake države, ladjevje: ameriška flota / zračna flota letala, letalstvo 2. ladje ali letala s skupnim namenom in pod skupnim poveljstvom: bojna flota; premagati sovražno floto / rečna, ribiška flota ♪
9.      flóta ² -e ž (ọ̑) usnj. tekočina za barvanje ali strojenje kož: strojilna flota; flota za razluženje ♪
10.      flotácija  -e ž (á) mont. ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine v vodi, ki so ji dodane kemikalije: flotacija svinčeve rude // obrat za ta postopek ♪
11.      flotacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na flotacijo: flotacijski proces / flotacijski obrat ♪
12.      glóta  -e ž (ọ̑) star. ljudstvo, množica: strahopetna glota ◊ bot. trava s kratkopecljatimi, posamič stoječimi klaski, Brachypodium ♪
13.      golôta  -e ž (ó) lastnost, značilnost golega: obsojati goloto; golota telesa / peščena golota puščave / golota prostora ∙ ekspr. spoznal je življenje v vsej njegovi goloti kot v resnici je // kar je golo: velik izrez je kazal precej golote ♪
14.      kalóta  -e ž (ọ̑) 1. arhit. polkrogelni del kupole: mogočna kalota cerkvene kupole 2. grad. zidani obok v predoru: zidati kalote s kamnom ◊ anat. (lobanjska) kalota lobanjski svod ♪
15.      klótast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz klota: klotast dežnik; klotasta šolska halja ♪
16.      malôta  -e ž (ó) zastar. malenkost: sprla sta se zaradi malote / mravelj zaradi njih malote ne razločimo na daljavo majhnosti ♪
17.      milôta  -e ž (ó) zastar. milina, miloba: po krasoti in miloti je podobna boginji / milota njegovega značaja ♪
18.      mrzlôta  -e ž (ó) lastnost, značilnost mrzlega: mrzlota snega, vode / mrzlota mesečine / zastar. zapadel je sneg in zavladala je mrzlota mraz, hlad / mrzlota besed, pogleda / hotel je zlomiti ponosno mrzloto in napuh v njej ♪
19.      odlótati  -am dov. (ọ̑) teh. narediti, da kaj preneha biti zalotano: odlotati spoj ♪
20.      pelóta  -e ž (ọ̑) šport. športna igra, pri kateri se udarja žoga proti steni, od katere se odbija v polje: igrišče za peloto ♪
21.      pilotáža  -e ž (ȃ) pilotiranje: vaje v pilotaži / plačati pristojbino za pilotažo ladje ∙ nestrok. mojstri visoke pilotaže akrobatskega letenja ♪
22.      prilótati  -am dov. (ọ̑) teh. z lotom pritrditi: prilotati roč na pokrov ♪
23.      toplôta  -e ž (ó) 1. energija, ki se sprošča pri gorenju, razkrajanju snovi, trenju: toplota segreje telo; pri gorenju se sprošča toplota; dovajati, meriti, oddajati, prevajati toploto; delovanje, prehajanje, pridobivanje toplote 2. zmerno visoka temperatura: toplota dobro dene, se prileže; pomladanska toplota; prijetna toplota / občutek toplote / nekatere bakterije se razmnožujejo pri sobni toploti sobni temperaturi 3. lastnost, značilnost toplega: toplota od sonca segretega zidu / toplota pomladnih dni / toplota postelje / toplota volne / človeška toplota; toplota besed, čustev; toplota družinskega okolja / toplota jesenskih barv 4. ekspr. prijetno, ugodno počutje: po telesu se mu razliva toplota ◊ fiz. izparilna toplota; latentna toplota ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; sežigna toplota ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva; specifična toplota; strjevalna toplota ki se sprosti pri strjevanju; talilna toplota; strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu ♪
24.      zalótati  -am dov. (ọ̑) teh. zadelati, zaliti z lotom: zalotati luknje na kotlu / zalotati z mehkim lotom / zalotati spoj ♪
25.      zlótati  -am dov. (ọ̑) teh. spojiti kovinske dele z lotom: zlotati žlebove zlótan -a -o: zlotan spoj ♪
26.      žlóta ¹ -e ž (ọ̑) nar. 1. ničvredni, malovredni ljudje: beraška, vaška žlota 2. ljudstvo, množica: na trgu se je zbrala nezadovoljna žlota ♪
27.      žlóta ² -e ž (ọ̑) 1. grad. rob, stik dveh strešnih ploskev, ki se nadaljujeta navzgor: s pločevino obita žlota; žlota in greben 2. žarg., mont. vsaka od cevi zračilnega voda; zračilna cev: dovajati zrak skozi žlote do čela odkopa ♪
28.      blagodáten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na blagodat: njena blagodatna pomoč / blagodatna toplota sonca ♪
29.      brez  predl., z rodilnikom 1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota; človek brez vesti / sam brez kake priče, brez vsake priče; nar. brez nobenega vzroka brez kakršnegakoli vzroka; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; evfem. trudi se, ne brez uspeha z uspehom; publ. naskakovali so brez ozira na žrtve neglede na žrtve; elipt.: mož ima denar, o, ni brez; pog. čaj brez sam čaj ∙ ekspr. zdaj je brez dvoma prepozno prav gotovo; prišli so vsi brez izjeme prav vsi; pog. plačal je brez nadaljnjega ni se obotavljal plačati; ekspr. brez števila ljudi zelo mnogo; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad; ne da bi se obotavljal; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; preg. brez dela ni jela ♦ ptt vzorec brez vrednosti 2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo: iti v kino brez dovoljenja; ubogati brez odlašanja; oditi brez pozdrava; prebiti noč brez spanja / neprav. vstopiš, brez da bi potrkal ne da bi potrkal 3. za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja: brez knjig mu je dolgčas; brez njega bi ne mogla živeti 4. za izvzemanje: tudi brez tebe nas bo dovolj; imeli so deset jedi brez sadja in slaščic; polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov ne vštevši ranjence in bolnike 5. star., zlasti s števnikom za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti: mož jih ima že devetdeset brez dveh ♪
30.      brezkorísten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. ki je brez koristi: njegov trud je brezkoristen; brezkoristne sanje; njegove besede so bile brezkoristne brezkorístno prisl.: toplota se brezkoristno trati ♪
31.      célek  -lka m (ẹ̑) 1. agr. zemljiška posest, ki se v enem samem kosu razprostira okoli domačije: samotne kmetije z zemljiščem v celkih 2. zastar. celota: vsi deli sestavljajo celek ♪

   1 7 32 57 82 107 132 157 182 207