Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

losa (28)



  1.      ánglosaksónski  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na Anglosaksonce: anglosaksonski jezik // nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče Američane: ekonomika anglosaksonskih dežel
  2.      anglosáški  -a -o prid. () nanašajoč se na Anglosase: anglosaška rokopisna književnost // nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče Američane: značilnosti anglosaškega sveta
  3.      flósar  -ja m (ọ̑) pog. splavar: savinjski flosarji
  4.      flósarski  -a -o prid. (ọ̑) pog. splavarski: pripovedoval je iz svojega flosarskega življenja / flosarski običaji ♦ tur. flosarski bal tradicionalna zabavna prireditev s splavarskim sporedom v Ljubnem ob Savinji
  5.      galóša  -e ž (ọ̑) nav. mn. gumijasto obuvalo, ki ščiti čevlje pred vlago in blatom: natakniti, obuti galoše; biti v galošah
  6.      glósa  -e ž (ọ̑) 1. krajše pojasnilo k tekstu; opomba, pripis: v latinskem tekstu so glose v domačem jeziku; glose v oklepajih / zakonik z glosami 2. kratek članek, ki navadno duhovito obravnava kaj aktualnega: objavlja kritične glose o knjižnih novostih; priložnostne glose; glosa o problemih likovne vzgoje; glose v dnevnem in revialnem tisku 3. lit. pesem iz štirih decim, katerih zadnje vrstice dajo zaključeno misel: pisati sonete in glose / Prešernova Glosa
  7.      glosár  -ja tudi glosárij -a m (á) 1. seznam manj znanih, tujih besed, dodan tekstu: razprava s komentarjem in glosarjem 2. slovar, navadno starejši
  8.      glosátor  -ja m () kdor piše glose: opombe neznanega glosatorja / ne moremo soglašati z nekaterimi glosatorji polemike; bil je najboljši glosator šahovskih partij ♦ jur. razlagalec rimskega prava z glosami v 12. in 13. stoletju
  9.      glosátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na glosatorje: glosatorski zapiski neposrednih vtisov po branju; glosatorske opombe
  10.      izoglósa  -e ž (ọ̑) lingv. črta, ki zaznamuje področje z določenim jezikovnim pojavom
  11.      klošár  -ja tudi clochárd -a [klošar -ja] m () zlasti v francoskem okolju brezdomec, potepuh: je eden izmed klošarjev in klatežev
  12.      kolosálen  -lna -o prid. () 1. knjiž. nenavadno velik, velikanski: kupola se dviga nad kolosalno rotundo / ekspr. ima kolosalne želje 2. ekspr. čudovit, sijajen: od tod je kolosalen razgled / kolosalna zabava kolosálno prisl.: to je naravnost kolosalno
  13.      kolosálnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost kolosalnega: kolosalnost novih stavb / ekspr. kolosalnost njegovih idej
  14.      zaflósati  -am dov. (ọ̑) žarg. zagnati, vreči: jezno je zaflosal zvezke po tleh
  15.      zalósati  -am dov. (ọ̑) nar. dolenjsko zamazati, zapackati: plašč je čisto zalosal zalósan -a -o: zalosan predpasnik
  16.      clochard  gl. klošar
  17.      décima  -e ž (ẹ̑) 1. lit. kitica iz desetih četverostopnih trohejskih verzov: glosa ima štiri decime 2. muz. deseta diatonična stopnja glede na dani ton
  18.      fálos  tudi fálus -a m () knjiž. moški spolni ud: v sprevodih v čast Dionizu so nosili velikanski lik falosa kot simbol rodovitnosti
  19.      gádnjak  -a m () bot. rastlina z ozkimi, dolgimi listi in živo rumenimi cveti v koških, Scorzonera villosa
  20.      glosírati  -am nedov. in dov. () 1. opremiti z glosami, opombami: glosirati verze; ironično glosirati 2. na kratko, navadno duhovito obravnavati kaj aktualnega: glosirati dnevne dogodke; samo bežno je glosiral politično usmerjenost države / revija je povabila udeležence, naj glosirajo posamezna stališča kongresa povedo svoje mnenje o njih glosíran -a -o: glosirana antologija pesmi
  21.      grmíčast  -a -o prid. (í) 1. podoben grmiču: grmičasta rastlina; grmičasta vrtnica ♦ bot. grmičasti jetičnik gorska rastlina z rožnato rdečimi cveti v socvetju, Veronica fruticulosa; grmičasta šmarna detelja 2. porasel z grmičjem: grmičast breg, svet
  22.      lós  -a m (ọ̑) v arktičnih predelih živeči jelen z lopatastim rogovjem: samica losa
  23.      pájêsen  -éna m (-ẹ́) vrtn. parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi, Ailanthus glandulosa
  24.      peščén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku / peščeni filter filter, napolnjen s peskom 2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve ◊ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa peščéno prisl.: peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen
  25.      precédens  -a m (ẹ̑) knjiž. ravnanje, postopek kot zgled, potrdilo za (poznejša) podobna ravnanja, postopke: za tako ukrepanje ni ne pravilnika ne precedensa; ustvariti precedens / primer brez precedensa v zgodovini ♦ jur. sodni precedens v anglosaškem pravu sodba višjega sodišča, splošno obvezna za poznejše primere

1 26  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA