Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
log (326-350) 
- neologízem -zma m (ȋ) lingv. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena: uvajati neologizme ♪
- nèslóga -e ž (ȅ-ọ̄) kar je nasprotno, drugačno od sloge: nesloga med ljudmi ♪
- nevrológ -a m (ọ̑) zdravnik specialist za nevrologijo: poslati pacienta k nevrologu ♪
- nevrologíja -e ž (ȋ) veda o živčnem sistemu, živčnih boleznih in o njihovem zdravljenju: razvoj nevrologije ♪
- névropatologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o vzrokih, nastanku in razvoju živčnih bolezni: razvoj nevropatologije ♪
- oblòg -óga m (ȍ ọ́) star. obloga: marmorni oblog zidov / odstraniti oblog z ladijskega dna / oblog na jeziku ♪
- oblóga -e ž (ọ̑) 1. kar se namesti, pritrdi na določeno površino za zaščito, olepšanje, izboljšanje podlage: položiti, prilepiti oblogo; lesena, marmorna obloga; obloga fasade; obloga v peči / stropna, talna obloga; toplotna, zaščitna obloga // navadno s prilastkom plast snovi, ki obdaja, pokriva kako površino sploh: na drevju se je naredila ledena obloga; odstraniti sluzasto oblogo z vrvi / podkožna maščobna obloga 2. jed, s katero se okrasi glavna jed: gobe, servirane kot obloga k mesu 3. med. predmet ali snov, ki se položi na kak del telesa v zdravilne namene: zdraviti z oblogami; topla, vlažna obloga / blatna obloga 4. redko oblaganje: končati oblogo ◊ avt. obloga del zavorne čeljusti, zavorne ploščice, ki pri zaviranju neposredno pritiska ob zavorni boben, zavorni kolut; med. obloga belkasta snov na jeziku, v grlu ob vnetjih, pri nekaterih boleznih; zobna obloga kar se nabere na zobeh ♪
- odlòg -óga m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od odložiti: zaradi težav je prišlo do odloga plačila; odlog kazni / reci mu, naj brez odloga pride hitro, takoj 2. podaljšanje prvotnega roka: dobiti odlog; prositi za odlog / dati komu dva dni odloga ♪
- oftalmológ -a m (ọ̑) zdravnik specialist za oftalmologijo ♪
- oftalmologíja -e ž (ȋ) veda o očesu in očesnih boleznih: strokovnjak za oftalmologijo ♪
- okrogloglàv in okroglogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) antr. ki ima kratko in okroglo glavo; kratkoglav: okrogloglavi ljudje / okrogloglava lobanja ♪
- okrogloglávec -vca m (ȃ) antr. človek s kratko in okroglo glavo; kratkoglavec ♪
- okrogloglávost -i ž (ā) antr. značilnost človeka s kratko in okroglo glavo; kratkoglavost ♪
- onkológ -a m (ọ̑) zdravnik specialist za onkologijo: poslati pacienta k onkologu ♪
- onkologíja -e ž (ȋ) veda o novotvorbah: ukvarjati se z onkologijo ♪
- ontologíja -e ž (ȋ) filoz. filozofska disciplina, ki obravnava osnovo, vzroke in najsplošnejše lastnosti stvarnosti: gnoseologija in ontologija / eleatska, idealistična, materialistična ontologija // s prilastkom načela, ki obravnavajo osnovo, vzroke in najsplošnejše lastnosti česa: ontologija sveta / ontologija duha, volje ♪
- opalográf -a m (ȃ) priprava za razmnoževanje odtisov s plošče iz opalnega stekla: razmnoževati besedilo z opalografom ♪
- opalografírati -am nedov. in dov. (ȋ) razmnoževati na opalografu: opalografirati note ♪
- ornitológ -a m (ọ̑) strokovnjak za ornitologijo: zborovanje ornitologov ♪
- ornitologíja -e ž (ȋ) veda o pticah, ptičeslovje: bil je znan strokovnjak za ornitologijo ♪
- oscilográf -a m (ȃ) elektr. priprava za zapisovanje poteka periode izmenične električne napetosti: zaslon oscilografa / elektronski oscilograf ♪
- oscilográm -a m (ȃ) elektr. grafični prikaz poteka periode izmenične električne napetosti: pregledati oscilogram ♪
- osteologíja -e ž (ȋ) nauk o kosteh: ukvarjati se z osteologijo ♪
- otorinolaringológ -a m (ọ̑) zdravnik specialist za otorinolaringologijo: pregled pri otorinolaringologu ♪
- otorinolaringologíja -e ž (ȋ) veda o ušesu, nosu, grlu in njihovih boleznih ♪
201 226 251 276 301 326 351 376 401 426