Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

log (26-50)



  1.      logogríf  -a m () beseda, ki dobi drug pomen, če se ji kaka črka spremeni, doda ali odvzame: anagrami in logogrifi / reševati logogrife uganke s takimi besedami
  2.      logopát  -a m () med. kdor ima kako govorno motnjo
  3.      logopéd  -a m (ẹ̑) strokovnjak za logopedijo: surdopedagogi in logopedi
  4.      logopedíja  -e ž () veda o govornih motnjah in njihovem odpravljanju, zdravljenju: strokovnjak za logopedijo
  5.      logopédinja  -e ž (ẹ̑) strokovnjakinja za logopedijo
  6.      logopédski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na logopede ali logopedijo: logopedska razprava / logopedski oddelek na šoli oddelek za otroke z govornimi motnjamiped. logopedske vaje vaje za odpravljanje govornih motenj
  7.      lôgor  -ja tudi -a m (ó) žarg. (koncentracijsko) taborišče: dve leti je bil v logorju // tabor, taborišče sploh: stražiti logor; partizanski logor / delovna brigada ureja svoj logor
  8.      lógos  -a m (ọ̑) filoz., v antični filozofiji najvišji red, vrhovna zakonitost sveta
  9.      lógoterapíja  -e ž (ọ̑-) psiht. psihoterapevtski postopek, s katerim naj bi pacient spoznal smisel svojega življenja: strokovnjak za logoterapijo
  10.      aerologíja  -e ž () meteorologija, ki proučuje visoko ozračje
  11.      ágrobiologíja  -e ž (-) veda o bioloških zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: razvoj sodobne agrobiologije
  12.      ágrometeorologíja  -e ž (-) meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na kmetijstvo in gozdarstvo
  13.      aitiologíja  tudi ajtiologíja -e [ajt-] ž () veda o vzrokih pojavov; etiologija: aitiologija običajev
  14.      ajtiologija  ipd. gl. aitiologija ipd.
  15.      akcentologíja  -e ž () veda o akcentu
  16.      aksiologíja  -e ž () filoz. nauk o tem, kaj je vrednota, in o medsebojni odvisnosti vrednot: moralne, religiozne, umetnostne vrednote so predmet aksiologije
  17.      àlógičen  -čna -o prid. (-ọ́) ki se ne sklada z logiko: alogično čustvo; alogično mišljenje / po njegovem mnenju je ženska alogična
  18.      àlógičnost  -i ž (-ọ́) značilnost alogičnega: alogičnost misli / to vodi v alogičnost; moderna alogičnost
  19.      alogízem  -zma m () kar se ne sklada z logiko: v njegovih delih zasledimo nekaj alogizmov
  20.      ampelografíja  -e ž () veda, ki proučuje vrste vinskih trt: posvetiti se študiju ampelografije
  21.      analógen  -gna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na analogijo, podoben: analogen pojav, razvoj; moje stališče je analogno njegovemu / analogno sklepanje sklepanje po analogijibiol. analogni organi po funkciji podobni organi različnega nastanka in zgradbe
  22.      analógičen  -čna -o prid. (ọ́) analogen: analogični zaključki
  23.      analogíja  -e ž () pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji ♦ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika
  24.      analógnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost analognega, podobnost: analognost literarnih procesov
  25.      análogon  -a m () knjiž. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analogon jubilejnemu zborniku

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA