Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

locen (930-954)


  1.      málo  prisl. (á) 1. izraža majhno stopnjo: knjiga je malo pomembna; malo vredni predmeti; malo znani kraji / v družbi malo velja; malo mu je mar za red // ekspr., okrepljen izraža prav majhno stopnjo: za predpise se menijo bolj malo; o konjih je vedel bore malo; kako malo vam je za pravice; francosko razume malo ali nič / prav tako malo se spozna na glasbo kot jaz nič 2. izraža majhno količino ali mero a) s samostalnikom: do odhoda je (le) malo časa; v takem položaju imamo malo upanja na uspeh; v shrambi je le še malo živil; zemlja z malo dušika; z malo besedami vse pove / ekspr.: časa ima malo malo; nekam malo nas je; denarja ima prav malo, zelo malo; elipt. lep dan je, da malo takih b) z glagolom: malo govoriti, misliti, pojesti; ne malo, veliko mi je pomagal // ekspr., navadno v zvezi z manjkati izraža, da je dejanje blizu uresničenja: malo je manjkalo, pa bi ga (bilo) povozilo; elipt. pri predavanju se zelo dolgočasijo, malo da ne zaspijo 3. ekspr., v zvezi s tisto, to izraža prav majhno količino: še tisto malo nam ne privoščijo; še to malo hrane bi nam vzeli? 4. evfem. izraža nezadostno stopnjo: take besede so malo premišljene / malo hvaležna naloga nehvaležna 5. ekspr., v nikalnih stavkih, v zvezi s še, niti, tudi izraža močno zanikanje: še malo mu ni podoben; to me niti malo ne zanima; tudi malo se ni zmenil zanjo 6. ekspr., v nikalnih stavkih izraža veliko mero, stopnjo: denarja ni bilo malo; to me ni malo razveselilo 7. ekspr., navadno nepoudarjen izraža nedoločeno omejitev povedanega: že malo črviv; pri delu je priden, le malo neroden je še; malo čudno se mi zdi; danes pridi malo prej; malo čez poldne / malo močnejši sem pa že od tebe / počakajte malo; malo bolj odpri oči / on je malo čudaka ● pog., ekspr. včasih sta si bila malo tako sta se imela nekoliko rada; pog., ekspr. to je malo veliko zame preveč; pog. en malo, star. eno malo mi že pomaga malo, nekoliko; ekspr. še malo, pa bomo doma kmalu; ekspr. kratko in malo (ne) grem izraža podkrepitev trditve ali zanikanja; ekspr. malo po malo sneži pomalo; ekspr. ne razumem ga ne malo ne dosti prav nič; preg. boljše malo kot nič; preg. dosti grmenja, malo dežja če je obljub, napovedi preveč, se navadno malokatera izpolni; prim. kratkomalo, majhen, mali, malodane, malopomemben, maloprej, manj, najmanj, nemalo, zamalo ♪
  2.      málokàj  máločésa zaim. (á-ȁ á-ẹ̄) nav. ekspr. izraža precej majhno količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov: v tem kraju se je v desetih letih malokaj spremenilo; v maločem se loči od drugih ♪
  3.      málokàm  prisl. (á-ȁ) izraža precej majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: živela je zase in je le malokam šla ♪
  4.      málokatéri  -a -o zaim. (á-ẹ̄) izraža precej majhno število oseb ali stvari iz določene vrste: v malokateri knjigi je opis tako živ; sam.: malokatera se ga spomni; všeč mu je kakor malokatera zelo ♪
  5.      málokdàj  prisl. (á-ȁ) izraža majhno število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: malokdaj je bolan ∙ bila je zgovorna kakor malokdaj zelo ♪
  6.      málokdó  málokóga zaim. (á-ọ̄) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih oseb: malokdo se ga še spomni; ta pot je malokomu znana ∙ pripovedovati je znala kakor malokdo zelo dobro ♪
  7.      málokjé  prisl. (á-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev: malokje točijo boljše vino ∙ za otroke je poskrbljeno kakor malokje zelo ♪
  8.      malosŕčen  -čna -o prid. (ȓ) star. malodušen, neodločen: biti, postati malosrčen; strah ga je naredil malosrčnega / imeti malosrčen značaj ♪
  9.      mandát  -a m (ȃ) 1. jur. pogodba o opravljanju poslov za drugega, naročilo: mandat je potekel; prekoračitev mandata / dati komu mandat // listina o tej pogodbi: pokazal je mandat 2. pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu: odpovedati se mandatu; dati, dobiti, podaljšati mandat; poslanski mandat; mandat članov upravnega odbora / določiti število mandatov po republikah / sprejeti, vrniti mandat za sestavo nove vlade 3. zgod., med obema vojnama pooblastilo, ki ga da mednarodna organizacija določeni državi za upravljanje kakega ozemlja: dati državi mandat nad deželo // ozemlje, ki ga upravlja kaka država po pooblastilu mednarodne organizacije: Palestina je po prvi svetovni vojni postala britanski mandat / na ozemlju bivšega francoskega mandata 4. zgod. ukaz, ki spreminja prejšnje pravno stanje: izdati mandat; cesarjev mandat; mandat o tiskanju knjig ♪
  10.      manéver  -vra m (ẹ́) 1. razporejanje in premikanje vojaških enot za čim lažjo izvedbo vojaške naloge: izvesti manever; hiter manever / četa je napravila manever / obkolitveni manever; slepilni manever za prevaranje nasprotnika / manever pred golom 2. sprememba smeri, načina vožnje za dosego česa: opraviti navigacijske manevre; z domiselnim manevrom se je s svojim avtomobilom vrinil med dve večji vozili; združevalni manever dveh satelitov; pren. miselni manever 3. nav. slabš. dejanje, ravnanje, s katerim se prikrito hoče kaj doseči: ta panika je le manever; manever pri predsedniku se mu je posrečil; spustiti se v kak manever; finančni, politični, propagandni, volilni, zakulisni manever 4. mn., voj. velika preizkušnja usposobljenosti vojske za primer vojne: imeti manevre; biti na manevrih; manevri na zahodu države / vojaški manevri / manever z ognjem obstreljevanje določenih objektov; prenos obstreljevanja z enih objektov na druge ◊ šah. poteze, s katerimi se izboljša položaj igralca ♪
  11.      manirízem  -zma m (ȋ) 1. um. manierizem: značilnosti manirizma; manirizem in renesansa / obravnavana slika je tipičen primer manirizma 2. knjiž. navada, manira: če se določen način slikanja le preveč ponavlja, se kaj rad razvije v manirizem ♪
  12.      mánjkati  -am nedov. (ȃ) 1. ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti: manjkata dva učenca; kdo manjka; manjkati na sestanku, pri pouku; ekspr. letos ni manjkal na nobeni nogometni tekmi / opazil je, da manjkata na polici dve knjigi // ne obstajati, čeprav bi praviloma moral obstajati: en zob mi manjka; v ograji manjkata dve letvi / v statutu ne bi smela manjkati določila o volitvah organov upravljanja 2. v zvezi z do biti še potreben do polne mere, do določene meje: do roba manjka še dva centimetra; do svitanja manjka še pet ur / koliko je ura? Pet minut (manjka) do dvanajstih / ekspr. še veliko mu manjka do tega, da bi bil strokovnjak // brezoseb., ekspr., z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža možnost uresničitve, kot jo izraža določilo: za las je manjkalo, da nisem umrl; malo je manjkalo, pa bi bil padel 3. s smiselnim osebkom v rodilniku ne biti česa v zadostni količini, meri: zmeraj mu manjka denarja; kruha jim ne manjka; prostora mu manjka / manjka mu moči 4. navadno z dajalnikom izraža odsotnost določenega stanja: manjka mu dobra vzgoja; vse ima, samo zdravje mu manjka / pog.: manjka človek, ki bi pokazal pot iz zagate potreben je; zelo mu manjka dobra družba zelo si je želi, jo pogreša; tu mu ničesar ne manjka z vsem je preskrbljen ● pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški; ekspr. nekaj mu danes manjka je bolan; ni tak kot navadno; ekspr. samo tega (se) še manjka to dejstvo, stvar bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa; ekspr. tebi pa res malo manjka si nekoliko čudaški; pog. do šestdesetih mu jih ne manjka veliko kmalu bo imel šestdeset let; kaže približno šestdeset let mánjkati se ekspr., s smiselnim osebkom v rodilniku izraža obstajanje česa v veliki količini: manjka se ali ne manjka se deklet, fantov; manjka se dela; minulo leto se nadlog ni manjkalo manjkajóč -a -e: kupiti manjkajoče dele za stroj; manjkajoči znesek; manjkajoča delovna sila ♪
  13.      manjšína  -e ž (í) 1. manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi: oni so manjšina; sklep večine je obvezen tudi za manjšino / parlamentarna manjšina ∙ biti, ostati v manjšini biti, ostati v primerjavi z določenim manj številen; biti preglasovan 2. navadno v zvezi narodna manjšina pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi: zaščititi narodno manjšino; slovenska narodna manjšina v Italiji, na Koroškem; kulturna dejavnost narodne manjšine ♪
  14.      mápa  -e ž (ȃ) 1. platnice, navadno v obliki upognjenega kartona, za shranjevanje nepovezanih listov, spisov, načrtov: odpreti, zapreti mapo; vzeti načrt iz mape; dati, vložiti spis v mapo / delovna mapa / mapa risb 2. jur., v zvezi zemljiškoknjižna mapa katastrski načrt kot del zemljiške knjige: vrisati spremembo v zemljiškoknjižno mapo / zemljiškoknjižna mapa bo pokazala, kdo ima v sporu prav ◊ adm. personalna mapa v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; geod. katastrska mapa načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in številkami parcel; katastrski načrt ♪
  15.      mapírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. spravljati liste, spise, načrte v mapo v določenem redu: mapirati časopisne izrezke 2. geod., nekdaj na terenu izdelovati katastrski načrt ali topografsko karto: mapirati reko mapíran -a -o: vsi podatki so mapirani ♪
  16.      markírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati barvna znamenja na poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove; označevati, zaznamovati: markirati planinsko pot, transverzalo // postavljati, delati znamenja za označevanje poti, smeri sploh: markirati mejo / z odlomljenimi vejami markirati neznano pot; pren. ta dela markirajo njegov umetniški razvoj 2. opremljati z znamenji za razpoznavo: markirati zavarovano govedo; z aluminijevimi lističi markirati ribe za raziskovanje 3. knjiž. ponazarjati, predstavljati, posnemati: sedel je na klopi in markiral občinstvo / gibe le markira jih le nakazuje; pog. drugi delajo, on pa samo markira dela le navidezno ◊ gled. markirati naučeno vlogo nedoživeto ponavljati; markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; voj. markirati sovražnika posnemati sovražnikovo delovanje na vojaških vajah markíran -a -o: markirana riba; markirana steza; pot je dobro markirana; markirano delo ♦ kem. markirane spojine spojine, ki vsebujejo izotope, za zasledovanje molekul določene snovi pri raznih procesih ♪
  17.      màrsikàj  màrsičésa zaim. (ȁ-ȁ ȁ-ẹ̄) izraža precejšnjo količino, število nedoločenih, poljubnih stvari, pojavov: zdaj se je marsikaj spremenilo; v tujini se je marsičesa naučil; postregli so mu z marsičim / s samostalniško rabljenim pridevnikom zna še marsikaj drugega ♪
  18.      màrsikàm  prisl. (ȁ-ȁ) izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: zahajal je marsikam, najrajši pa v gostilno ♪
  19.      màrsikatéri  -a -o zaim. (ȁ-ẹ̄) izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste: prečula je marsikatero noč; v marsikaterem pogledu ga prekaša; sam.: marsikateri bi se rad izmuznil; pog. v veseli družbi so marsikatero rekli povedali so več domislic, šal ♪
  20.      màrsikdàj  prisl. (ȁ-ȁ) izraža precejšnje število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: tudi pri nas se je marsikdaj oglasila; marsikdaj se je zamislil ♪
  21.      màrsikdó  màrsikóga zaim. (ȁ-ọ̄) izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih oseb: marsikdo se s teboj ne bo strinjal; o marsikom bi se dalo reči isto ♪
  22.      màrsikjé  prisl. (ȁ-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precejšnjem številu nedoločenih, poljubnih krajev: letos marsikje ne vedo, kam bi s sadjem ♪
  23.      mása  -e ž (ȃ) 1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumenom; izravnalna masa / z oslabljenim pomenom razvažati vročo asfaltno maso vroči asfalt // v zvezi umetna, plastična, sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul: predmeti, tla iz umetne mase; predelava umetnih mas 2. knjiž., s prilastkom velika strnjena količina kake snovi ali kakih stvari: mišična, vodna masa / na obzorju se vidi temna masa mestnih hiš gmota / publ., z oslabljenim pomenom kopičenje zvočnih mas zvokov / publ. bataljon se premika v sklenjeni masi sklenjeno 3. slabš. velika, strnjena skupina ljudi; množica: demonstrirajoča masa; tuleča in ploskajoča masa 4. nav. mn., publ. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji; množica: dvignile so se zatirane mase; delavske, ljudske mase; ideja je zajela najširše mase; gibanje, razširjeno med masami / dvigniti se nad maso; psihologija mase 5. publ., s prilastkom količina: v raztopini se odvečna masa topljenca izloči; del določene mase zlata / povečati maso osebnih dohodkov vsoto, znesek za osebne dohodke // z rodilnikom velika količina, množina: delo je bilo obremenjeno z maso nepredelanega gradiva; velikanska masa danosti, težav, nasprotij 6. fiz. količina, ki pove, kako se telo upira pri pospeševanju: meriti maso; lunina masa; masa atoma ◊ biol. dedna masa skupek vseh genov organizma; genotip; fiz. mirovna masa masa telesa v mirovanju; gastr. masa mešanica živil, iz katere se pripravljajo razne jedi; gozd. lesna masa količina stoječega ali posekanega lesa; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo; jur. likvidacijska ali stečajna masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji; kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; meteor. zračna masa zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti ♪
  24.      mátičen  -čna -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na matico: matična hrana / matični navoj / matična šola / matični odbor; matične publikacije 2. od katerega je kaj odvisno, od katerega kaj izhaja: matični narod te manjšine; biti dolgo ločen od matične dežele / gledališka družina spet nastopa v svojem matičnem mestu // v katerega je kaj pristojno: ladja je priplula v svojo matično luko; matično letališče // izviren glede na odvisne dele: matična kopija filma; matično delo 3. nanašajoč se na evidenco o temeljnih osebnih podatkih prebivalcev: matični okoliš / matični urad; voditi matične knjige; mrliška, poročna, rojstna matična knjiga ∙ ekspr. iti na matični urad poročiti se 4. agr. ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena: matični grm; matična rastlina ◊ čeb. matični lonček ali matična celica matičnik; matični mleček sok, bogat z beljakovinami in vitamini, ki ga izločajo posebne žleze mladih čebel; matična kletka matičnica; matična rešetka pregrada, ki loči plodišče od medišča; elektr. matična električna ura ura, ki daje električne impulze za pogon priključenih relejnih ur; grad. matični tok glavni vodni tok v rečnem koritu; jur. matična država država v odnosu do držav naslednic ali odvisnih ozemelj; metal. matični model model, namenjen za izdelavo drugih modelov; rib. matične ribe ribe, določene za pleme; šol. matični list interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu; voj. matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov ♪
  25.      mečkáč  -a [mǝč tudi meč] m (á) slabš. kdor počasi dela: mečkač je, pa še veliko napak naredi; si pa že tak mečkač; težko gledam tega mečkača / neodločen mečkač ♪

   805 830 855 880 905 930 955 980 1.005 1.030  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA