Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

locen (3.026-3.050)


  1.      téhten  -tna -o prid., téhtnejši (ẹ́) 1. ki ima velik pomen, veliko vrednost: tehten članek, prispevek; sporočilo je tehtno / tehtna odločitev; njegova beseda je tehtna / tehten sodelavec, ustvarjalec / kulturno, politično tehtno središče pomembno // ki izraža, kaže, da se čemu pripisuje tak pomen, taka vrednost: spregovoriti s tehtnim glasom; njegove kretnje so umirjene in tehtne 2. ki je zaradi pomembnosti določene stvari vreden upoštevanja: tehten dokaz, razlog; izostati zaradi tehtnega vzroka ● star. ujeti veliko tehtnih polhov težkih téhtno prisl.: tehtno govoriti ♪
  2.      téhtnica  -e ž (ẹ̑) priprava za tehtanje: naravnati, umeriti tehtnico; uravnotežena tehtnica; občutljivost tehtnice / tehtnica se izravna, nagne; dati, stopiti na tehtnico; skodelici tehtnice; jeziček na tehtnici / decimalna tehtnica s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmi; javna tehtnica; kuhinjska, osebna, živinska tehtnica; viseča tehtnica za tehtanje v visečem položaju; vzmetna, vzvodna tehtnica; pren. tehtnica pravičnosti ● ekspr. tehtnica se nagiba v njihovo korist imajo boljši, ugodnejši položaj; ekspr. tehtnica se še ni nagnila ni še jasno, odločeno; ekspr. tehtnico bo spet nagnil sebi v prid naredil bo tako, da bo zanj dobro, koristno; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; ekspr. njegovo življenje je na tehtnici je v smrtni nevarnosti; mogoč je najbolj neugoden razplet; knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; rojen v znamenju tehtnice v času od 24. septembra do 23. oktobra; publ. tvoriti jeziček na tehtnici odločilno prispevati k zmagi, prevladi ene izmed dveh strani ◊ astr. Tehtnica sedmo ozvezdje živalskega kroga; fiz. torzijska tehtnica priprava za merjenje zelo majhnih sil z zasukom prečke, obešene na nitki, žici; obrt. karatna tehtnica ki kaže težo dragega kamna v karatih; teh. analitična tehtnica ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno; lekarniška tehtnica ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg; precizijska tehtnica ki omogoča zelo natančno tehtanje od 0,01 g do 1 g; rimska tehtnica viseča vzvodna tehtnica s premično utežjo; vodna tehtnica kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege ♪
  3.      ték 1 -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od teči: tek ga je utrudil; upočasniti tek; med tekom se ozirati; hiter, poluren tek; zasopel od teka / preiti iz teka v hojo; spustiti se v tek / tek magnetofonskega traku / tek motorja, ure / knjiž., redko tek bolezni, proizvodnje potek, razvoj / publ.: preiskava je v teku teče; priprave so v polnem teku / naravni, nepričakovani tek stvari; tek njegovega življenja je bil preprost // šport, ki obstaja v tem, da se teče: gojiti tek; ukvarjati se s tekom / rekreacijski tek; tek na smučeh // športna disciplina, pri kateri si tekmovalec prizadeva čim hitreje preteči kako razdaljo: zmagovati v teku; pravila teka / tekmovati v tekih // tekma te športne discipline: prvi trije v vsakem teku se uvrstijo v nadaljnje tekmovanje 2. publ., z rodilnikom, v zvezi z v izraža čas trajanja kake časovne enote, kakega dogajanja; v času, v obdobju: stvar bo končana v teku enega leta, tedna; v teku treh mesecev se je to zgodilo enkrat / v teku pogovora spoznati namen srečanja med pogovorom ● žarg., šport. priti na cilj v mrtvem teku istočasno; star. mnogi so že končali svoj zemeljski tek življenje; redko tek njegovih misli se je spremenil tok; redko hiter tek reke tok; tek skozi šibe nekdaj kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb ◊ avt. prosti tek vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega dela; šport. tek vsaka od dveh voženj v določeni hitrostni disciplini, katerih rezultata se seštevata; drugi tek motokrosa, slaloma; maratonski tek na razdaljo 42,195 km; orientacijski tek v naravi po navodilih in navadno s pomočjo kompasa, zemljevida; patrolni tek tekmovanje v smučarskem teku z nahrbtnikom in puško; smučarski tek smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec teče na lahkih, ozkih smučeh v smučini po ravnem ali rahlo valovitem terenu; štafetni tek; tek čez drn in strn kros; tek na dolge, kratke proge; tek na sto metrov; tek z ovirami s preskakovanjem za to postavljenih ovir ♪
  4.      téksten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tekst: tekstni popravki / tekstna primerjava / tekstno in slikovno gradivo ♦ lit. tekstna kritika raziskovanje besedil glede na spremembe, pristnost, avtorstvo; veda o takem raziskovanju; šol. tekstna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva ♪
  5.      televizíja  tudi televízija -e ž (ȋ; í) 1. prenašanje slik negibnih ali gibajočih se bitij, stvari skupaj z zvokom po radijskih valovih na daljavo: izum televizije / barvna televizija pri kateri so slike vidne v barvah; črno-bela televizija pri kateri so slike vidne v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; kabelska televizija pri kateri se slike in zvok prenašajo po kabelskem omrežju 2. televizijski sprejemnik: vključiti, pog. odpreti, prižgati televizijo ∙ ekspr. rad sedi pred televizijo, pri televiziji rad gleda televizijski spored 3. ed. sredstvo za tako prenašanje slik a) namenjeno javnosti: tekmo bo prenašala televizija [TV]; tisk, radio in televizija / gledati kaj po televiziji / nastopati na televiziji b) namenjeno samo določenemu uporabniku: industrijska televizija; uporaba televizije v bankah // dejavnost, vezana na to sredstvo: programska zasnova televizije; velik razmah televizije 4. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: direktor televizije / ljubljanska televizija ♪
  6.      teló  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. snovni del človeškega ali živalskega bitja: mokro oblačilo se oprijemlje telesa; utrditi, zdrgniti si telo; imeti rane po celem telesu; golo, mišičasto telo; moško telo; telesa kopalcev; s perjem pokrito telo ptice; glava in drugi deli telesa; hrbtna stran telesa; pretakanje krvi po telesu; ekspr. boj med telesom in duhom / s celim telesom se vreči na tla; ekspr.: z lastnim telesom zaščititi koga; gniti, zgoreti pri živem telesu; biti operiran pri živem telesu brez narkoze / človeško, živalsko telo / ekspr. onemogla telesa so se pomikala dalje človeška, živalska bitja // ekspr. ta del človeškega bitja kot predmet, sredstvo spolnega dejanja, užitka: polastil se je njenega telesa; prostitutke prodajajo svoje telo 2. evfem. truplo: telo v zemlji razpade, strohni; položiti telo v grob; telesa ubitih / mrtvo telo 3. redko trup: hermelin nosi telo tik ob tleh; vzravnati telo; glava in telo / telo in vrat čutare; telo ladje 4. od okolja ločena snovna celota: elastično, prozorno telo; delovanje telesa na telo; meje, velikost telesa / plinasta, trdna telesa / sonce, planeti in druga nebesna telesa / odstraniti tuje telo iz očesa tujek 5. navadno s prilastkom določena naprava, priprava kot funkcijska celota: hladilno telo / svetlobna telesa svetila / knjiž. astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa 6. knjiž., navadno s prilastkom skupina, skupnost na določen način povezanih ljudi kot kaka celota: po prvi svetovni vojni je bilo slovensko narodno telo razdeljeno na tri države / delovna, politična, predstavniška, skupščinska telesa; posvetovalno, volilno telo; komisije, odbori in druga telesa 7. rel., v zvezi sveto rešnje telo posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo: prejeti sveto rešnje telo // tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve: pridiga o svetem rešnjem telesu 8. geom. s ploskvami omejen del prostora: prostornina telesa; kocka, valj in druga telesa / rotacijska telesa / geometrijsko telo ● evfem. po prvem otroku se ji je telo zaprlo ni mogla več zanositi, roditi; star. njegova duša se je ločila od telesa umrl je; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; vznes. ljubila je sad svojega telesa svojega otroka; zdrav duh v zdravem telesu ◊ anat. maternično telo zgornji del maternice; fiz. črno telo trdno telo z določeno temperaturo, ki vpija vse sevanje in od vseh teles najmočneje seva; točkasto telo katerega razsežnosti so zanemarljive v primerjavi z opazovanim premikom; togo telo; jur. zakonodajno telo; zemljiškoknjižno telo eno ali več enako obremenjenih zemljišč istega lastnika v isti katastrski občini; rel. (sveto) rešnje telo praznik na drugi četrtek po binkoštih ♪
  7.      temátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tematiko, temo: tematska raznovrstnost besedil / pisateljev tematski razvoj / tematska križanka križanka, pri kateri se nekateri opisi besed nanašajo na določeno tematiko ♦ filat. tematska zbirka zbirka znamk z določeno tematiko; geogr. tematska karta karta, ki prikazuje tematiko, ki ni topografska temátsko prisl.: poezija se tematsko spreminja; tematsko urejen katalog; tematsko zanimiv film ♪
  8.      têmeljen  -jna -o prid. (é) 1. nanašajoč se na temelj, nosilni del: temeljni kamen; temeljna plošča / temeljni jarek 2. ki predstavlja, določa temelj, osnovo česa: temeljni program organizacije; temeljna načela / temeljne raziskave 3. ki izhaja iz temeljev obstoja: temeljne pravice človeka, države 4. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: temeljni pojmi; temeljne značilnosti 5. ki je po pomembnosti na prvem mestu: temeljna gibala razvoja / temeljni vzrok glavni vzrok 6. teh. ki je v določenem postopku prvi: temeljni premaz; temeljna barva ● ekspr. temeljni kamen kar je temelj, osnova česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo ◊ ekon. temeljna banka do 1989 samostojna samoupravna banka, ki jo lahko ustanovi temeljna organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba razen družbenopolitične skupnosti; temeljna organizacija združenega dela [TOZD] do 1989 del delovne organizacije, ki v delovnem procesu tvori določeno celoto in ki lahko vrednostno izrazi rezultat dela; jur. temeljni prometni davek davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve, namenjen za urejanje trga, socialno politiko in pridobivanje denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti; temeljno sodišče do 1977 sodišče prve stopnje; teh. temeljni vijak vijak za pritrjevanje strojev, naprav na podlago; tekst. temeljna tkanina tkanina, na katero se veže vzorčna tkanina; sam.: odkrivati temeljno ♪
  9.      tempírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da pride do eksplozije ob določenem času: tempirati mino / tempirati bombo na globino trideset metrov / tempirati vžig 2. publ. časovno določiti uresničitev kakega prihodnjega dogodka, stanja z namenom doseči učinkovitost, uspešnost: festival so slabo tempirali / napad je tempiral za pravi trenutek; tempirati športnika za tekmovanje / tempirati nastop na zunanji učinek preračunati tempíran -a -o: na pol ure tempiran detonator; tempirana bomba; dobro tempirane spremembe ∙ publ. igralka ni tempirana na tragične vloge ni učinkovita, uspešna v tragičnih vlogah ♪
  10.      témpo  -a m (ẹ̑) 1. hitrost poteka, dogajanja: tempo narašča, se stopnjuje; obdržati, pospešiti, zmanjšati tempo; tempo gradnje, razvoja, življenja / učni tempo učencev / publ., z oslabljenim pomenom: stroj dela v enakomernem tempu enakomerno; prikazovati kaj s počasnim tempom // šport. hitrost poteka igre, tekmovanja: tekač ni zdržal tempa / tempo vodečega kolesarja 2. muz. hitrost izvajanja: določiti tempo skladbe; kontrastiranje tempov / skladba v hitrem tempu ◊ šah. izgubiti tempo narediti za dosego določenega položaja potezo več, kot je potrebno; neskl. pril.: šah. tempo poteza poteza, ki nasprotnika prisili, da naredi zase neugodno potezo ♪
  11.      teorétik  -a m (ẹ́) 1. kdor se ukvarja s teorijo, obravnava vprašanje teorije: literarni, umetnostni teoretik; teoretiki socializma; teoretiki in praktiki 2. ekspr. kdor se ukvarja s splošnimi, abstraktnimi, od uresničevanja ločenimi spoznanji, načeli: ti si pač samo teoretik; neživljenjski teoretik ♪
  12.      teoríja  -e ž (ȋ) 1. skupek logično povezanih trditev, domnev, ki kaj znanstveno določa, razlaga: meritve so teorijo ovrgle, potrdile; postaviti novo teorijo; ekonomske, marksistične teorije; teorija časa, osebnosti; teorije o nastanku vesolja / razvojna teorija / znanstvena teorija // skupek logično urejenih spoznanj, načel, ki določa zakonitosti kake dejavnosti: izpopolniti, razviti teorijo; povezovati teorijo s prakso; teorija obrambe 2. navadno s prilastkom nauk o splošnih, bistvenih pojmih, oblikah kake dejavnosti: glasbena, likovna teorija; teorija avtomobilske vožnje / na glasbeni šoli poučuje teorijo; žarg., avt. vozniški kandidati delajo izpit najprej iz teorije 3. ekspr. skupek povezanih misli, trditev, ki kaj razlaga, utemeljuje: njegova teorija je, da beg ni mogoč; o dogodku ima svojo teorijo 4. splošna, abstraktna, od uresničevanja ločena spoznanja, načela: praksa prehiteva teorijo; neskladnost med teorijo in prakso / v teoriji je to lahko, v življenju pa je marsikaj drugače ◊ biol. selekcijska teorija po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst; darvinizem; filoz. spoznavna teorija filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja; teorija odraza v marksistični filozofiji po kateri je spoznanje miselna slika, projekcija objektivnega, od zavesti neodvisnega sveta; fiz. (posebna) teorija relativnosti Einsteinova teorija prostora in časa, ki ne vključuje gravitacije; splošna teorija relativnosti Einsteinova teorija gravitacije; lingv. panonska teorija po kateri je jezik panonskih Slovanov podlaga stari cerkveni slovanščini; lit. literarna teorija nauk o vrstah in zvrsteh literarne umetnosti in o bistvu in oblikah besedne umetnine; sokolja teorija po kateri se v noveli kot vodilni motiv pojavlja tipičen predmet s simbolnim pomenom, h kateremu se pripoved pogosto vrača; teorija verza nauk o vrstah in oblikovnih zakonitostih verza; mat. teorija informacije ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij; teorija množice; teorija števil ki raziskuje naravna števila in odnose med njimi; polit., soc. rasna teorija na biologizmu temelječa teorija, po kateri so značilnosti, lastnosti in pravice ljudi določene z njihovo raso; šah. teorija otvoritev ♪
  13.      terapévtski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na terapevte ali terapijo: zahtevni terapevtski posegi; terapevtske metode / terapevtska dejavnost zdravilišča / terapevtska skupina / knjiž. rastlina s terapevtskimi lastnostmi zdravilnimi ♦ med. terapevtska doza zdravila doza zdravila, ki ni manjša od najmanjše učinkovite in ne večja od največje dovoljene doze, določena glede na starost, težo bolnika ♪
  14.      terén  -a m (ẹ̑) 1. zemljišče, svet: teren se pogreza, useda; na drugi strani hriba se je teren spremenil; pripraviti teren za gradnjo; zravnati teren; hribovit, nagnjen, položen teren; ilovnat, kamnit, peščen teren; močviren, suh teren; spolzek teren; oblikovanost, poraslost terena / poiskati primeren teren za zasedo kraj, prostor; znajde se tudi na neznanem terenu ozemlju, svetu 2. navadno s prilastkom (manjše) ozemlje, področje, kjer se opravlja določena dejavnost: gobarski, lovski, smučarski tereni; patrulja je obšla svoj teren; v okolici so lepi tereni za sankanje / žarg., šport. zmagati na domačem terenu igrišču 3. ed. ozemlje, področje, kjer kako podjetje, ustanova opravlja svojo dejavnost: vrniti se s terena; zdravniška ekipa je odšla na teren; delati, raziskovati na terenu; zbirati podatke na terenu / babica, socialna delavka ima velik teren / žarg. teren se plača posebej delo na terenu // žarg. ozemlje, področje, kjer se opravlja družbenopolitična dejavnost v neposrednem stiku z ljudmi: ni hotel delati v komiteju, ampak na terenu 4. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 najmanjša organizacijska enota družbenopolitičnih organizacij v mestih in večjih krajih: razdeliti mesto na terene // ed. ozemlje, področje, ki ga obsega ta enota: aktivisti Osvobodilne fronte na terenu // ekspr. ljudje te organizacijske enote: sestanek terena ● publ. pripravljati teren za pogajanja razmere, okoliščine; publ. v pogovoru preiti na občutljivejši teren snov, temo; publ. uveljaviti se na političnem terenu v politiki ◊ voj. čistiti, pregledovati teren ♪
  15.      teritorializírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti, da kdo za stalno ostane, živi na določenem področju: razvoj je kmete teritorializiral; nekatera nomadska plemena so se sčasoma teritorializirala ♪
  16.      teritórij  -a m (ọ́) ozemlje: teritorij, ki ga obsega država, se je povečal; naseliti, zasesti določeni teritorij; neraziskan, velik teritorij / poplavni teritorij področje, območje; gospodarsko povezovanje različnih teritorijev / ta teritorij nadzorujejo mednarodne vojaške enote; nasilna priključitev tujega teritorija; na teritoriju današnje Jugoslavije je bilo več držav / državni, republiški teritorij; slovenski etnični teritorij ♪
  17.      têrmin  -a m (é) 1. lingv. beseda, besedna zveza, ki poimenuje pojme določene stroke, panoge, strokovni izraz: v opisu je preveč terminov; dober, neustrezen termin; termin glagol; ustaljenost terminov / botanični, medicinski, tehnični termin 2. knjiž., redko izraz, beseda: latinski napis vsebuje tudi nekaj grških terminov ♪
  18.      termín  -a m (ȋ) čas, datum, določen ali dogovorjen za kaj: izbrati termin za prvo predstavo; razpisati termine za izpite; prijaviti se do določenega termina; poiskati nezaseden, prost termin // omejen čas, določen ali dogovorjen za kaj: v tem terminu predvajajo stare filme; zdravniški nasveti bodo odslej v drugem terminu / delati izpit v jesenskem terminu roku ♪
  19.      terminírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. določiti čas za kaj: terminirati izpit // časovno omejiti: terminirati obdobje z začetkom stoletja 2. opredeliti, določiti: misel bo treba natančneje terminirati terminíran -a -o: izdaja knjige je terminirana ♦ jur. terminirana pogodba pogodba, sklenjena za določen čas ♪
  20.      terminologíja  -e ž (ȋ) 1. lingv., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge; strokovno izrazje, izrazoslovje: nekatere stroke so razvile bogato terminologijo / uporabljati domačo, zastarelo terminologijo / filozofska, lesarska, medicinska terminologija / strokovna terminologija 2. veda o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se s terminologijo; razvoj slovenske terminologije; strokovnjak za terminologijo ♪
  21.      termométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje temperature, toplomer: termometer kaže minus petnajst stopinj; meriti temperaturo s termometrom / živosrebrni termometer ∙ ekspr. čez noč je termometer precej padel se je temperatura precej znižala ♦ meteor. maksimalni ki kaže maksimalno temperaturo, doseženo v določenem času, minimalni termometer ki kaže minimalno temperaturo, doseženo v določenem času; teh. paličasti, tekočinski, uporovni termometer ♪
  22.      têsen  stil. tesán têsna -o tudi -ó prid., tesnéjši (é ȃ é) 1. ki se zelo prilega telesu: tesen ovratnik; tesni rokavi; tesna obleka / čevlji so mi tesni me tiščijo; nosi tesne hlače preveč oprijete // ki se zelo prilega čemu sploh: tesen obroč, povoj 2. pri katerem je kaj zelo blizu drugega: tesno srečanje vozil / čakati v tesnih vrstah / ekspr. tesen objem, stisk rok močen / sledil mu je v tesni razdalji majhni / ekspr. biti v tesnem sorodstvu neposrednem, bližnjem 3. ki se pogosto vzpostavlja in vključuje veliko skupnega: biti v tesnem stiku s kom; med vojno je ostal v tesni zvezi s starši / ta država ima tesne odnose s sosednjo; tesno sodelovanje med podjetjema 4. nav. ekspr. majhen, neprostoren: tesna celica, soba; tesno stanovanje / tesen rov; tesne ulice starega mesta; tesno rečno korito ozko // ki koga omejuje, utesnjuje: tesne razmere / življenje v domači hiši mu je postalo tesno 5. knjiž. tesnoben: prevzela ga je tesna slutnja / preživel je nekaj tesnih trenutkov / med ljudmi je vladalo tesno razpoloženje 6. publ. pri katerem je med nasprotnikoma majhna razlika v številu točk, zadetkov: tesen izid dvoboja; tesna zmaga domačih košarkarjev ● publ. odpraviti tesna grla v proizvodnji kar otežuje, zavira delo; žarg. plinska pipa ni dovolj tesna ne tesni dovolj ◊ strojn. tesni prileg tesnó tudi têsno prisl.: hoditi tesno drug ob drugem; naši so tekmo tesno izgubili; tesno objeti, se okleniti koga; avtomobil je peljal tesno za njimi; tesno kaj poviti; slediti komu tesno za petami tik; tesno zaprta škatla / tesno oprijete hlače zelo / v povedni rabi v stanovanju je tesno ∙ ekspr. ko je hodil po tem samotnem kraju, mu je bilo tesno pri duši je čutil nedoločen strah; ekspr. ob novici mu je postalo tesno pri srcu je začutil žalost, duševno bolečino; knjiž. vrnil se je tesno pred nočjo tik; ekspr. tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); sam.: na tesno kaj zapeti; pri njih doma so na tesnem imajo malo prostora; ekspr. biti na tesnem s časom, z denarjem imeti zelo malo časa, denarja (za kaj) ♪
  23.      tesníti  -ím nedov. (ȋ í) 1. zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja: tesniti pipe; tesniti robove akvarija; tesniti z azbestom, gumo / tesniti okna ♦ teh. tesniti ležaje // nepreh. prilegati se čemu tako, da ni reže, rež: plinska maska ne tesni; strešne opeke premalo tesnijo; ventil dobro tesni; vrata slabo tesnijo 2. knjiž. delati kaj (bolj) tesno: preveliko pohištvo je tesnilo prostor / veje, obložene s snegom, so tesnile pot ožile 3. knjiž. tiščati, stiskati: čevlji ga tesnijo / brezoseb. v pasu me tesni / skrbi ga tesnijo / brezoseb. tesni me pri srcu, v grlu, prsih ∙ knjiž. žalost mu je tesnila srce bil je zelo žalosten, prizadet; knjiž. ob tej misli ga je tesnilo pri duši je čutil nedoločen strah 4. knjiž. utesnjevati, omejevati: takratne razmere so ljudi tesnile; tako življenje je začelo umetnika tesniti / hribi tesnijo razgled tesníti se knjiž. stiskati se, gnesti se: ljudje so se tesnili okrog vhoda / otrok se je boječe tesnil v kotu / hiše se tesnijo druga ob drugi / soteska se tesni med pobočji tesnèč -éča -e: skušal se je osvoboditi tesnečih vezi tesnjèn -êna -o: slabo tesnjena plinska pipa ♪
  24.      tést  -a m (ẹ̑) 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pismeni, ustni test // postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi 2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja 3. testiranje, preizkušanje: brezplačen test zavor 4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste; reševanje testov; različni tipi testov ● žarg., šol. pisati test kontrolni test ◊ med. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo, tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran ♪
  25.      testírati 1 -am dov. in nedov. (ȋ) 1. opraviti postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkusiti: testirati kandidate pred sprejemom v delovno razmerje; testirati otroke v posvetovalnici; testirati smučarje pred začetkom sezone // opraviti postopek za ugotavljanje česa sploh: testirati vinjene voznike ♦ med. testirati otroke s tuberkulinom 2. opraviti postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: testirati avtomobile, pralne stroje / testirati zanesljivost kake teorije ● žarg. treba bi bilo testirati, kaj ljudje mislijo o tem poizvedeti, preveriti testíran -a -o: izdelek še ni bil testiran; testirane osebe ♪

   2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA