Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

locen (2.476-2.500)


  1.      razpírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da sosednji deli pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati in upogibati veje b) ko niso več drug ob drugem: razpirati opornike v rudniku; razpirati z zagozdami 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati klešče b) ko so najbolj oddaljeni drug od drugega: komaj je še razpiral veke / široko razpirati oči c) ko niso več drug ob drugem sploh: rože že razpirajo cvete; plodovi so se začeli razpirati / pav je počasi razpiral rep ● knjiž. razpiral mu je nove vidike prikazoval, predstavljal; knjiž. vprašanja so se razpirala pred njo drugo za drugim pojavljala, nastopala ◊ tisk. večati presledke med črkami v okviru besede razpírati se ekspr. biti, nahajati se: nad njim so se razpirali oboki vej / pokrajina se razpira v soncu ♪
  2.      razpís  -a m (ȋ) javna objava, s katero se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: objaviti razpis za direktorja, učitelja; prijaviti se na razpis; razpis v Delu / javni razpis b) za prevzem določenega dela: razpis gradbenih del / razpis za radijsko igro / udeležiti se razpisa // javna objava, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpis tekmovanja // list s tako objavo: pritrditi razpis na oglasno desko ♪
  3.      razpísati  in razpisáti -píšem dov., razpíšite (í á í) javno objaviti, da se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: razpisati mesto upravnika b) za prevzem določenega dela: razpisati gradbena dela / razpisati štipendije / razpisati natečaj // javno objaviti, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpisati šahovsko prvenstvo za posameznike; razpisati volitve / razpisati sejo, zbor sklicati ● razpisati nagrado za najboljšo radijsko igro javno objaviti, da bo najboljša radijska igra nagrajena ◊ jur. razpisati obravnavo; razpisati posojilo javno pozvati organizacije, posameznike k dajanju posojila razpísati se in razpisáti se nav. ekspr. veliko napisati: v svojem zadnjem pismu se je razpisal; razpisal se je o teh vprašanjih; na dolgo in široko se razpisati razpísan -a -o: prijaviti se na razpisani natečaj; potegovati se za razpisana dela in naloge ∙ na njegovo glavo je razpisana nagrada kdor bo omogočil, da bo iskani aretiran, bo dobil nagrado ♪
  4.      razpisováti  -újem nedov. (á ȗ) javno objavljati, da se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: razpisovati nova, prosta delovna mesta b) za prevzem določenega dela: razpisovati gradbena dela / razpisovati štipendije // javno objavljati, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpisovati tekmovanja; razpisovati volitve razpisováti se nav. ekspr. veliko pisati: v knjigi se avtor razpisuje o teh vprašanjih; na dolgo in široko se razpisovati ♪
  5.      razplastíti  -ím in razplástiti -im dov., razplástil (ȋ í; ā ȃ) knjiž. razdeliti na plasti: veter je razplastil meglo / uprizoritev so razplastili na več jasno ločenih plasti / gospodarski razvoj je razplastil kmečko prebivalstvo razslojil razplastèn in razplaščèn -êna -o in razplásten -a -o: razplastena družba ♪
  6.      razporedíti  -ím dov., razporédil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporediti predmete po omari; na novo razporediti pohištvo v stanovanju / režiser je razporedil igralce v prostoru; razporediti vojaške enote, straže; vojaki so se razporedili ob obeh straneh ceste 2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razporediti članke v knjigi / razporediti tekmovanja 3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporediti tekmovalce / razporediti učence v skupine / ekspr. hitro zna razporediti ljudi v predalčke 4. določiti delavcu dela in naloge glede na njegovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporedili so ga na mesto gradbenega tehnika ◊ ekon. razporediti finančna sredstva razdeliti jih glede na namen uporabe razporejèn -êna -o: smotrno razporejen nasad rastlin; otroci so razporejeni po starosti; vasi so razporejene ob cesti; kronološko razporejeno gradivo ♦ bot. list z mrežasto razporejenimi žilami ♪
  7.      razporéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporejati predmete v prostoru / razporejati potnike na ladji; vojaki so se začeli razporejati na desnem bregu reke 2. delati, da je kaj v določenem zaporedju: razporejati tekmovanja 3. določati skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporejati učence po uspehu / razporejati tekmovalce v skupine 4. določati delavcem dela in naloge glede na njihovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporejati pripravnike ◊ ekon. razporejati sredstva po posameznih postavkah ♪
  8.      razporočênec  -nca m (é) star. razvezanec, ločenec: težave razporočencev ♪
  9.      razporočênka  -e ž (é) star. razvezanka, ločenka: razporočenka je ostala sama z otrokom ♪
  10.      razpoznáti  -znám dov. (á ȃ) 1. ugotoviti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: razpoznati predmete, znake; razpoznala jih je po glasu / razpoznati bolezen / knjiž. razpoznati dobro od zlega ločiti 2. videti kaj kot posameznost: kljub mraku je razpoznal predmete v prostoru 3. prepoznati: razpoznati ponesrečenca / razpoznati rokopis razpoznáti se knjiž. določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: le s težavo se je razpoznal v prostoru ♪
  11.      razpoznávati  -am nedov. (ȃ) 1. ugotavljati različnost med osebami, stvarmi, pojmi: otrok je začel razpoznavati stvari okoli sebe; razpoznavati ljudi po glasu; zanesljivo razpoznavati znake / razpoznavati bolezni / knjiž. razpoznavati resnico od neresnice ločevati 2. videti kaj kot posameznost: zdanilo se je in lahko je razpoznaval drevesa; v mraku je težko razpoznavati predmete v sobi 3. prepoznavati: razpoznavati ponesrečence razpoznávati se knjiž. določati svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: počasi se je začel razpoznavati v prostoru; pren. razpoznavati se po moderni umetnosti ♪
  12.      razprávljanje  -a s (á) glagolnik od razpravljati1: začeti razpravljanje; sodelovati v razpravljanju; načrtno, prijateljsko, znanstveno razpravljanje; razpravljanje o umetnosti ∙ ekspr. vsako razpravljanje o tem je odveč o tem ni vredno razpravljati; to je že odločeno ♪
  13.      razprávljati 1 -am nedov. (á) 1. izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari: odgovor je jasen in o tem ni treba več razpravljati; na sestanku so razpravljali o delitvi dohodka; razpravljati s predsednikom društva; podrobno, živahno razpravljati / javno razpravljati o čem 2. načrtno podajati določeno vsebino: v članku razpravlja pisec o problemu izseljenstva razpravljajóč -a -e: razpravljajoč o razvoju kmetijstva, so predlagali nekaj sprememb zakona ♪
  14.      razpredélnica  -e ž (ẹ̑) pregledno razporejeni podatki o čem, sestavljeni po določenih kriterijih: razpredelnica kaže rast gospodarske dejavnosti te delovne organizacije; sestaviti razpredelnico // navadno s črtami omejen prostor za vpisovanje takih podatkov: narisati razpredelnico; vpisati kaj v razpredelnico / pritrditi razpredelnico na steno ● ekspr. njega ni mogoče spraviti v nobeno razpredelnico zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v nobeno skupino ♪
  15.      razprêsti  -prêdem in razprésti -prédem dov., stil. razprèl razprêla in razpréla (é; ẹ́) narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpresti žične ovire pred bunkerjem / pajek je razpredel mreže po vseh kotih // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpresti gosto železniško omrežje po deželi / razpresti obveščevalno mrežo po vsem mestu razprêsti se in razprésti se 1. rastoč (mrežasto) prekriti: divja trta se je razpredla po zidovju // rastoč (mrežasto) razširiti se v čem: korenine so se gosto razpredle v zemlji 2. ekspr. pojaviti se a) načrtno razporejen na kakem področju: ta organizacija se je razpredla po vsem svetu b) na kaki površini: po nebu so se razpredli oblaki // biti, pojaviti se v prostoru: po dolini so se razpredle meglice / tišina se je razpredla po prostoru razpredèn -êna -o in razpréden -a -o: jarki, gosto razpredeni po dolini; pajčevine so bile razpredene po vseh kotih; dobro razpredena trgovina ∙ ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja ♪
  16.      razpréti  -prèm dov., razpŕl (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da sosednji deli pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: preklal je palico in dele razprl; razpreti veje sadnega drevja / razpreti roke v objem razširiti b) ko niso več drug ob drugem: razpreti opornike v rudniku; razpreti s klinom, z zagozdo 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpreti klešče; razpreti pahljačo b) ko so najbolj oddaljeni drug od drugega: kača je razprla gobec; razpreti veke / razpreti dlan, pest / oči je široko razprla c) ko niso več drug ob drugem sploh: roža razpre cvet; zrel strok se je razprl / pav je razprl rep 3. star. spreti: razpreti sosede; razpreti se s prijateljem ● knjiž. razprl se mu je smisel tega trpljenja spoznal je ◊ tisk. povečati presledke med črkami v okviru besede razpŕt -a -o: razprti cveti; razprti sosedje; razprte dlani; opore morajo biti razprte z močnimi razporami; široko razprte oči ♦ tisk. razprti tisk tisk z večjimi presledki med črkami, da je beseda bolj opazna; prisl.: razprto tiskane besede ♪
  17.      razprodájati  -am nedov. (ȃ) 1. prodajati po delih: mladi gospodar je začel razprodajati posestvo 2. prodajati določeno količino blaga po znižanih cenah: razprodajati plašče ♪
  18.      razprostránost  -i ž (á) zastar. 1. prostranost: razprostranost gozdov 2. razširjenost: razprostranost določenih pojavov ♪
  19.      razpustíti  -ím dov., razpústil (ȋ í) 1. narediti, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpustiti kite, lase; gube na krilu so se razpustile / plesalci kola so se razpustili 2. narediti, da kaj preneha delovati, obstajati: razpustiti društvo, stranko; razpustiti parlament; razpustiti zbor / razpustiti podjetje; v tistem času so razpustili veliko samostanov 3. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v drobne delce: razpustiti tableto v vodi / kruh se razpusti v mleku / sesekljano čebulo dušimo tako dolgo, da se razpusti // narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: razpustiti mast, slanino / ledena skorja se je na soncu razpustila raztajala razpustíti se 1. ekspr. prenehati se držati določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: v mestu se je precej razpustil / spolno se razpustiti 2. star. razpreti se, odpreti se: cveti, popki so se razpustili / prve lipe so se že razpustile so že začele cveteti razpuščèn -êna -o: razpuščeni lasje; razpuščena maščoba; razpuščeno življenje; društvo je razpuščeno; prisl.: razpuščeno živeti ♪
  20.      razpúščati  -am nedov. (ú) 1. delati, da kaj ni več skupaj, v prvotni obliki: razpuščati lase; gube na krilu se že razpuščajo 2. delati, da kaj preneha delovati, obstajati: razpuščati društva / razpuščati samostane 3. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini prehaja v drobne delce: razpuščati tablete v čaju // delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: razpuščati maslo, mast razpúščati se 1. ekspr. prenehavati se držati določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: v takem okolju se ljudje razpuščajo / spolno se razpuščati 2. star. razpirati se, odpirati se: brsti, popki se razpuščajo / v rebri se razpušča prvi teloh začenja cveteti ♪
  21.      razpuščênec  -nca m (é) ekspr. kdor se ne drži določenih disciplinskih, moralnih načel, norm: razuzdanci in razpuščenci ♪
  22.      rázred  -éda m (á ẹ́) 1. stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah: šola ima štiri razrede; izdelati razred; v sedmem razredu je padel; nižji in višji razredi; učbenik za peti razred / žarg., šol. izpit čez razred razredni izpit // skupnost učencev, ki imajo navadno pouk hkrati v istem prostoru: ukiniti, ustanoviti razred; predsednik razreda; disciplina v razredu / razred je šel na izlet učenci / biti vprašan pred razredom // prostor, v katerem je ta skupnost: stopiti v razred; ob zvonjenju morajo biti učenci v razredu 2. soc., navadno v zvezi družbeni razred ljudje, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe: odpraviti družbene razrede; nasprotja med (družbenimi) razredi / gospodujoči, priviligirani, vladajoči družbeni razred; ideolog meščanskega (družbenega) razreda 3. skupina sorodnih znanstvenih ali umetniških področij pri akademiji: razred za družbene, matematične, naravoslovne vede; razred za umetnosti // člani akademije, ki pripadajo taki skupini: o tem sklepa drugi razred (akademije) 4. šport., navadno s prilastkom tekmovalci, razvrščeni zlasti glede na dosežene rezultate: priti, uvrstiti se v najvišji svetovni razred; vrhunski razred smučarjev 5. navadno s prilastkom kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: razvrstiti kaj v razrede; ta spomenik je uvrščen v najvišji vrednostni razred / tarifni razredi // stopnja kakovosti in uporabnosti česa: to blago spada v prvi razred; vagon drugega, prvega razreda / kakovostni razredi 6. avt., šport. razdelitev osebnih in dirkalnih avtomobilov ter motornih koles zlasti glede na gibno prostornino motorja: deliti avtomobile v razrede; nižji, srednji, višji razred / tekmovati v razredu do dvestopetdeset kubičnih centimetrov 7. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: vretenčarji se delijo na šest razredov; razred pijavk ◊ aer., navt. določiti ladji, letalu razred; ekon. nevarnostni razredi v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost; gozd. debelinski razred drevja; jur. plačilni, pokojninski razred do 1965 glede na naziv, kvalifikacijo, delovno dobo določena razvrstitev, po kateri se odmerja plača, pokojnina; volilni razred v stari Avstriji razvrstitev prebivalstva za volitve glede na družbeni položaj posameznika; navt., voj. razred stopnja v nekaterih činih; kapetan I. razreda; soc. delavski razred v kapitalizmu ljudje, ki se preživljajo kot mezdni delavci v industriji ali kmetijstvu; šol. ponavljati, preskočiti razred ♪
  23.      razrèz  -éza m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od razrezati: razrez zaklane živali 2. zlasti prva leta po 1945 razdelitev določene obveznosti, količine po ustreznem ključu, ki ga ni mogoče poljubno spreminjati: doseči, narediti pravilen razrez ♪
  24.      razséžnost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost, značilnost razsežnega: razsežnost gozdov / razsežnost romana 2. vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor: ploskev ima dve razsežnosti; globinska razsežnost; ploskovna, prostorska razsežnost / časovna razsežnost; ustvariti tretjo razsežnost na sliki globino, plastičnost // količina določenih enot, ki jih ima telo v vsaki od teh smeri: izmeriti, ugotoviti razsežnosti plavalnega bazena; ta zaboj ima enake razsežnosti kot oni; ekspr. prostor orjaških razsežnosti 3. publ., s prilastkom kar je določeno z dejstvi, odnosi tega, kar izraža prilastek: analizirati družbene razsežnosti romana; dati, imeti določene razsežnosti; razmišljati o duhovnih razsežnostih življenja; politična razsežnost problema / gibanje je dobilo zavidljive razsežnosti se je zelo razširilo ♪
  25.      razsodíšče  -a s (í) 1. družbeni organ za reševanje sporov po dogovoru strank: ustanoviti razsodišče; predložiti spor razsodišču ♦ jur. haaško razsodišče stalno meddržavno razsodišče v Haagu, ki poravnava spore med državami; pogodbeno razsodišče 2. skupina oseb, določena za reševanje nesoglasij, nesporazumov: razsodišče društva, organizacije / častno razsodišče ki razsoja moralne, etične prestopke ♪

   2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA