Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

locen (1.830-1.854)


  1.      podméren  -rna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki ima manjšo mero, kot je določeno, dogovorjeno: podmerne ribe / podmerna deska ♪
  2.      podnébje  -a s (ẹ̑) navadno s prilastkom povprečne vremenske razmere, značilne za določen kraj ali področje: kraj ima ugodno podnebje / v tem podnebju se prijetno počuti; zdravniki mu priporočajo spremembo podnebja / alpsko, morsko, tropsko podnebje; hladno podnebje; milo podnebje brez hudega mraza in velike vročine; ostro podnebje s hudim mrazom in veliko vročino; suho, vlažno, zmerno podnebje ♦ geogr. celinsko ali kontinentalno podnebje z ostro zimo in vročim poletjem; sredozemsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem; subtropsko podnebje // publ. duhovno ozračje, vzdušje: družbeno podnebje / v delu je opisano moralno podnebje malomeščanske družbe ♪
  3.      podóba  -e ž (ọ̑) 1. predstavitev česa resničnega ali domišljijskega a) z likovnimi sredstvi: dolbsti podobe v les; na list papirja je narisal dve podobi; podoba petelina je vrezana v debelo plast barve; znamke s pesnikovo podobo / nabožne podobe / doprsna podoba b) s prilastkom z literarnimi sredstvi: v noveli je avtor podal nekaj impresivnih podob; analizirati pokrajinske podobe v romanu / izpisati si značilne podobe / to je najlepša ženska podoba v romanu oseba, lik // s prilastkom taka predstavitev kot prispodoba česa: s podobo dirjajočega konja je ponazoril vitalnost / princip zla ima v pravljici podobo hudobne starke / star. govorne, pesniške podobe figure 2. slika: sneti podobo s stene; abstraktna podoba; oljnata podoba / dati podobo v okvir / lastna podoba avtoportret 3. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: spremeniti podobo dežele; zaščititi enotno podobo pokrajine / vas je imela nekoč drugačno podobo je bila drugačna; soba je dobila svojo prejšnjo podobo / mesto dobiva slovesno podobo / star. ženska prijetne podobe prijetnega videza / zunanja podoba predmetov // zaznavne lastnosti, značilnosti česa sploh: vedno je idealiziral podobo sveta; dejanska podoba življenja / njena notranja podoba se ni spremenila 4. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: dokončna literarna podoba romana; odrska podoba drame; besede z neustrezno pisno podobo / glasovna in oblikoslovna podoba slovenskega jezika; stilna podoba literarnega dela / izbor novel ne daje celotne podobe pripovedništva; to je popolna podoba pisateljevega ustvarjanja; podoba stanja, ki jo je podal, ni prava / pojaviti se v materialni podobi / publ.: podoba položaja se je spremenila položaj; prizadevati si za novo organizacijsko podobo univerze organizacijo, organiziranje 5. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa videnega, doživetega: v sanjah so se mu porodile čudne podobe; v spominu je dolgo ohranil podobo domače vasi / domišljijska podoba / spominska podoba // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, vedenja ter miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: ustvariti si določeno podobo o kom; moja podoba resničnosti se ne ujema z vašo / imeti pravo podobo o čem 6. zastar. postava, človek: v prvi vrsti je korakala majhna podoba, zavita v staro plahto; od cerkve je hitela moška podoba v črni suknji ● star. podoba je, da se mu je zdravje izboljšalo kaže, zdi se; knjiž. nadel si je podobo mirne neprizadetosti kazal, delal se je mirnega in neprizadetega; knjiž., ekspr. končno je pokazal svojo pravo podobo izrazil svoje pravo mišljenje, nazore, lastnosti; star. razložil je plesalcem novo podobo figuro; igralec se je pojavil v podobi berača spremenjen tako, da je bil po videzu tak kot berač; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; knjiž., ekspr. sin je živa podoba očeta je zelo podoben očetu; knjiž., ekspr. dekle je živa podoba lenobe je zelo leno; ekspr. on je pravi hudič v človeški podobi je zelo zloben, hudoben človek; star. po vsej podobi je knjiga delo različnih avtorjev verjetno ◊ rel. obhajati pod obema podobama dati, deliti posvečene hostije in posvečeno vino; rel., um. votivna podoba ♪
  4.      pòdodbòr  -ôra m (ȍ-ȍ ȍ-ó) skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog v okviru odbora: sestaviti pododbor ♪
  5.      pòdoddélek  -lka m (ȍ-ẹ̑) 1. organizacijska enota v okviru oddelka: oddelki in pododdelki v tovarni 2. grafično ločen del česa: oddelki in pododdelki na grafikonu / zastar. vsako poglavje je razdeljeno na več pododdelkov podpoglavij ♪
  6.      podpírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: bil je tako slab, da sta ga morala podpirati; podpirati omagujočega tovariša / blazina mu podpira hrbet / strop podpirata stebra // dajati, postavljati kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: z dlanmi podpirati brado; sedel je in si z obema rokama podpiral glavo 2. postavljati opore: podpirati drevje / v rudniku podpirajo nov rov 3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči a) lajšati komu življenjske razmere: podpirati brezposelne, invalide / finančno podpirati b) omogočati komu določeno dejavnost: med študijem so ga starši le s težavo podpirali; nadarjenega pianista je izdatno podpiral / podpirati revijo, ustanovo; podpirati umetnosti // z dajanjem pomoči omogočati kaj sploh: podpiramo njegovo kandidaturo za predsednika / podpirati predlog, prošnjo / podpirati trditev z dokazi dokazovati, utemeljevati ● pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se komu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena podpírati se star. opirati se: starec se je podpiral na palico podpiráje: podpiraje ga, je počasi stopal ob njem podpirajóč -a -e: sedel je molče, podpirajoč si glavo podpíran -a -o: podpirana društva in ustanove ♪
  7.      podpís  -a m (ȋ) 1. ime (in priimek) določene osebe, napisano navadno lastnoročno na čem: ponarediti podpis; knjiga z avtorjevim podpisom; nečitljiv, neveljaven podpis / potrditi s podpisom 2. glagolnik od podpisati: odkloniti podpis česa; agitacija proti podpisu sporazuma / na dokumentu, pogodbi manjka še podpis / zbirati podpise za protest / poslati, predložiti kaj v podpis ● žarg., šol. učitelj mu je dal podpis obvestilo staršem o njegovem prekršku, slabi oceni, ki ga morajo starši podpisati; ekspr. dati svoj podpis s podpisom izraziti soglasje s čim ♪
  8.      podpóra  -e ž (ọ̑) 1. predmet, navadno v obliki droga, ki omogoča, da kaj je, ostane v določenem položaju: podpore ne bodo vzdržale; lesene, kovinske podpore v rudniku 2. denarni prispevek, ki komu olajša življenjske razmere: dodeliti, prejemati podporo; zvišati podporo / socialna podpora 3. publ. kar omogoča, podpira določeno dejanje, aktivnost: kljub široki politični podpori ni zmagal / imeti, uživati podporo ljudstva / dajati podporo tem prizadevanjem podpirati 4. kar komu kaj olajšuje, mu pomaga; opora: pri njej ni dobil podpore / on je njegova edina podpora / bil mu je v veliko podporo 5. glagolnik od podpreti: te naprave so potrebne zaradi podpore ◊ grad. mesto, kjer je gradbeni element podprt ♪
  9.      podpóren  -rna -o prid. (ọ̄) 1. ki omogoča, da kaj je, ostane v določenem položaju: podporni stebri; podporno tramovje je začelo popuščati / podporno mesto gredi / nosilna krila in podporne smuči jadralnega letala ♦ grad. podporni zid zid, ki preprečuje premik zemlje, materiala 2. nanašajoč se na gmotno pomoč: razdeljevanje podpornih sredstev / podporni sklad; ustanoviti podporno društvo / vrsto let je bil podporni član tega društva ♪
  10.      podpréti  -prèm dov., podpŕl (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: ko je vstajal, ga je moral podpreti / hitro ga je podprl, da ni padel // dati, postaviti kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: sede in podpre brado z levico; z obema rokama si je podprl glavo 2. postaviti oporo: podpreti veje drevesa / razmajane tramove je moral podpreti 3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči a) olajšati komu življenjske razmere: podpreti ponesrečence b) omogočiti komu določeno dejavnost: znanstvenika so že večkrat podprli / denarno podpreti // z dajanjem pomoči omogočiti kaj sploh: podprl ga je v njegovih prizadevanjih / podpreti predlog odbora / nima argumentov, da bi z njimi podprl trditev dokazal, utemeljil podpréti se 1. ekspr. najesti in napiti se: pridi, da se malo podpreš; podpreti se z gnjatjo in vinom 2. star. opreti se: dvignil se je in se podprl na komolce podpŕt -a -o: dobro so podprti za dolgo pot; z dokazi podprta sodba; uta je bila podprta s koli ♪
  11.      pòdprográm  -a m (ȍ-ȃ) elektr. program v okviru določenega programa, ki se lahko večkrat uporabi v istem ali v drugem programu: novi računski center ima še premalo podprogramov ♪
  12.      podréti  -drèm in -dêrem dov., stil. poderó; podríte in poderíte; podŕl (ẹ́ ȅ, é) 1. s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: podreti drevo, drogove; podreti keglje / živina je podrla plot; domine so se podrle / ekspr.: zaletel se je vame in me skoraj podrl; na prehodu za pešce ga je podrl avtomobil povozil, poškodoval // ekspr. ustreliti, ubiti: podreti medveda; podrl je več sovražnikovih vojakov / podrl ga je strel iz puške 2. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: plaz je podrl vse hiše v vasi; kozolec so podrli; most se je podrl / podreti skladovnico drv / streha na hiši se je podrla // odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: podreti zidarski oder / podreti šotor / podreti stojnice 3. sparati: podreti obleko / podreti jopico 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: podreti ravnotežje / podreti komu upanje, veselje; brezoseb. v njej se je nekaj podrlo 5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: podrl je ves učinek nastopa; podreti komu ugled // redko razveljaviti: podreti pogodbo; podreti zaroko 6. ekspr. čustveno zelo prizadeti: žalostna novica ga je podrla / skrbi so jo skoraj podrle ● ekspr. že kozarec vina ga podre hitro se opije; ekspr. podreti mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. podreti rekord preseči; vulg. veliko žensk je že podrl spolno občeval z njimi; otr. dojenčku se je kupček podrl spahnilo se mu je; ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; ekspr. ne grem, pa če se svet podre nikakor ne grem podŕt -a -o: podrt zid; podrto drevo; upanje še ni podrto ♪
  13.      podróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na področje: organizirati področna posvetovanja o gospodarski problematiki / področna enota društva; področne organizacije / področna raziskovalna skupnost skupnost, v kateri izvajalci in uporabniki usklajujejo skupne interese na določenem strokovnem področju ♪
  14.      podróčje  -a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. ozemlje z določenimi značilnostmi: alpsko področje Slovenije; gozdnato področje / ledeniško področje; naftno področje; prepadno področje / padavinsko področje; poplavno področje; potresno področje; sušna področja; področje širjenja bolezni / dvojezično področje na katerem se govorita dva jezika; urbanizirano področje; gospodarsko zaostalo področje / publ., z oslabljenim pomenom uživati ugled na mednarodnem področju mednarodni ugled // ozemlje, na katerem je, se opravlja določena dejavnost: industrijsko, turistično področje; poljedelsko področje / naselitveno področje; zasedbeno področje / dostavno področje pošte // ozemlje okoli kakega središča: gospodarska vloga Ljubljane in ljubljanskega področja // ozemlje, kraj sploh: raziskati področje na obeh straneh reke; naseliti se na področju pod Alpami / volilna enota obsega področje petih občin / leteli smo nad področjem Azorov nad Azori 2. prostor, v katerem ima kaj svojo moč, vpliv; območje: področje sevanja; področje privlačnih sil planetov / letalo je zelo hitro izginilo iz vidnega področja 3. celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost: opredeliti področje znanosti; njegovo raziskovalno področje je fotosinteza; področje anatomije se loči od področja fiziologije; raziskave s področja stilistike / človekova dejavnost na materialnem, duhovnem področju // dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na gospodarskem, političnem, znanstvenem področju; publ. film je postal dobičkonosno področje / postaja milice s posebnim, splošnim delovnim področjem; treba bi bilo omejiti področje dejavnosti // dejavnost, dejavnosti, kjer kdo opravlja svoje delo: določiti delovno področje inštituta, krajevne skupnosti; izdelava zakonov ne spada v delovno področje teh organov v pristojnost / razširiti svoje področje dela / publ., z oslabljenim pomenom: boj med različnimi ideologijami se odraža tudi na področju pedagogike v pedagogiki; sodelovanje na področju planiranja pri planiranju 4. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti: kolčno področje; ledveno področje; področje lopatice ● publ. nevralgično področje ki povzroča težave, skrbi; publ. vplivno področje ozemlje, nad katerim ima, uveljavlja določena država gospodarski in politični vpliv ◊ biol. globinsko področje del morskega ali jezerskega dna, kjer avtotrofne rastline ne morejo uspevati; ekon. nerazvito področje z nizkim narodnim dohodkom; fin. izvoz na konvertibilna področja v države, ki uporabljajo konvertibilno valuto; meteor. področje visokega zračnega pritiska; rad. preskrbovalno področje na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem ♪
  15.      podrúžnica  -e ž (ȗ) 1. enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem: ustanoviti podružnico; banka ima več podružnic; podružnica časopisnega podjetja / odpreti podružnico // organizacijska enota društva, združenja, ki ima določeno samostojnost: organizacija obsega več podružnic / podružnice društva 2. rel. teritorialna enota katoliške cerkve, ki nima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: župnija ima eno samo podružnico // kraj, kjer je sedež te enote: šel je maševat na podružnico / pri podružnici zvoni v podružnični cerkvi 3. nar. belokranjsko dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki: lepo oblečena podružnica ♪
  16.      podsódnost  -i ž (ọ́) nekdaj podrejenost določenemu sodišču: določiti, ugotoviti podsodnost ♪
  17.      podstáviti  -im dov. (á ȃ) 1. postaviti, dati pod kaj a) zaradi prestrezanja, zadrževanja česa: hitro je podstavil kozarec; pod pipo je podstavila lonec; kjer je streha puščala, so podstavili posode; podstavil je vrečo in zrnje se je vsulo vanjo / spretno mu je podstavil palico b) z določenim namenom sploh: podstaviti desko; podstavil mu je roke in potem še rame, da je dosegel / s kamni so podstavili kolesa, da voz ne bi drsel podložili / ekspr. gmotno podstaviti (gmotno) pomagati 2. skrivaj dati, položiti kaj na določeno mesto z namenom škodovati; podtakniti: podstaviti dinamit; na železniški postaji so podstavili peklenski stroj / podstavila mu je nogo, da bi se spotaknil 3. nar. narediti koga bogatega; obogatiti: donosen posel ga je podstavil ● ekspr. podstaviti komu nogo spotakniti ga; ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih; nar. podstaviti rezilo, sekiro s kovanjem pripojiti manjkajoči, obrabljeni del podstávljen -a -o: podstavljena bomba je eksplodirala; izogniti se podstavljeni nogi; voda teče v podstavljeno posodo ∙ nar. bil je majhen, a dobro podstavljen čvrst, krepek; knjiž., redko filozofsko podstavljen janzenizem utemeljen ♪
  18.      podstávljati  -am nedov., stil. podstavljájte; stil. podstavljála (á) postavljati, dajati pod kaj a) zaradi prestrezanja, zadrževanja česa: podstavljati lonec; podstavljal je roko, da drobtine ne bi padale na tla / podstavljati mora posodo, ker pipa pušča b) z določenim namenom sploh: z deščico je podstavljal mizo; pod hrbet si je podstavljal blazine ● ekspr. podstavljati komu noge spotikati ga; ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih ♪
  19.      podtakníti  in podtákniti -em dov. (ȋ á) nav. ekspr. 1. skrivaj dati, položiti kaj na določeno mesto z namenom a) znebiti se česa: igralno karto so mi podtaknili; mesar mu je podtaknil kos žilnate govedine b) škodovati: podtakniti bombo na postaji; v hrano mu je podtaknila strup / podtakniti dokaze / povsod skušajo podtakniti svoje agente // skrivaj dati: podtakniti pismo / vedno mu je znala podtakniti kake dobrote / tako majhen oddajnik je mogoče marsikje podtakniti skrivaj položiti ♦ lov. podtakniti jajca podložiti jajca druge vrste 2. povzročiti, da kdo nevede govori, ravna tako, kot želi drug: to misel mu je podtaknil; mnenje, stališče so mu gotovo podtaknili / svoje želje je znal podtakniti njej / takoj mu je postalo jasno, kaj mu hoče podtakniti ∙ ekspr. otroka mu je podtaknila povzročila, da ima nevede tujega otroka za svojega // pripisati, prisoditi kaj neresničnega: krivdo za soudeležbo so mu podtaknili / vašemu dejanju so podtaknili slabe nagibe 3. namenoma, skrivaj povzročiti požar: niso mogli ugotoviti, kdo je podtaknil / znosil je slamo na kup in podtaknil zažgal / ugotovili so, da je požar podtaknil sosed 4. redko podstaviti, podložiti: podtakniti desko; pod glavo si je podtaknil odejo podtáknjen -a -o: podtaknjen požar; podtaknjeni peklenski stroj je eksplodiral ♪
  20.      podtáknjenec  -nca m (á) 1. ekspr. kdor je skrivaj kam poslan z določenim namenom: agitacija je bila prepuščena različnim podtaknjencem / na poveljstvu so odkrili podtaknjenca vohuna 2. redko potaknjenec: to rastlino razmnožujejo s podtaknjenci ♪
  21.      podtálnež  -a m (ȃ) ekspr. kdor prikrito, skrito deluje z določenim namenom: v boju za oblast se je oprl na razne politične podtalneže ♪
  22.      podtíkati  -am nedov. (ȋ) nav. ekspr. 1. skrivaj dajati, polagati kaj na določeno mesto z namenom a) znebiti se česa: podtikati igralne karte; ukradeno blago podtika različnim ljudem b) škodovati: podtika mu denar / tudi dokaze skuša podtikati / povsod so podtikali svoje agente // skrivaj dajati: vedno mu je podtikala kake dobrote 2. povzročati, da kdo nevede govori, ravna tako, kot želi kdo drug: podtika mu svoje misli / postalo mu je jasno, kaj mu ves čas podtika // pripisovati, prisojati kaj neresničnega: prav hudobno mu podtika; podtika mu grde namene 3. namenoma, skrivaj povzročati požar: niso mogli ugotoviti, kdo podtika / podtikati ogenj ∙ ekspr. stala je pri ognjišču in podtikala netila, kurila ♪
  23.      podvréči  -vŕžem dov., podvŕzi podvŕzite in podvrzíte; podvŕgel podvŕgla (ẹ́ ȓ) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: prav kmalu ga je dokončno podvrgel; podvreči se vodstvu / tega človeka je težko podvreči / podvrgel se je njegovi volji // navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: vse sosednje pokrajine je podvrgel svoji deželi; podvrgel si je velik del ozemlja / podvreči si nezavedno ljudstvo 2. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega manj pomembno; podrediti: umetnik je znal podvreči sredstva obliki / podvreči odločitev svojim načelom 3. publ., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik: podvreči delo kritiki, oceni; le neradi so se podvrgli kritiki / podvrgel se je operaciji, preiskavi operirali, preiskali so ga 4. star. pripisati, prisoditi kaj neresničnega; podtakniti: podvrgli so mu krivdo, da bi ga spravili v nesrečo podvŕžen -a -o 1. deležnik od podvreči: carini, davku podvrženo blago; kritiki podvržena dela; popolnoma ji je podvržen 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža a) hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: zelo je podvržen branju, lenarjenju / biti podvržen slabostim b) možnost hitrejšega, pogostejšega obolenja: podvržen je pljučnici / kapi podvrženi ljudje // publ. izraža možnost spremembe lastnosti, stanja: razvoj je podvržen spremembam / te vrste tkanina ni podvržena modi ♪
  24.      pogájanje 3 -a s (ȃ) glagolnik od pogajati se: pogajanje napreduje; pospešiti, pretrgati, publ. voditi pogajanje; dolgo, mučno pogajanje; publ. ločena pogajanja; pogajanje za ceno / pogajanja za mir so v teku ∙ publ. pogajanja za zaprtimi vrati tajna ♪
  25.      pogánjati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok poganja mlin in žago; čoln je poganjal z vesli; poganjati kolo, šivalni stroj / vrtiljak so poganjali z rokami / poganjati meh, pedal // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: kar naprej je poganjal konja; nepreh. vso pot je poganjal; pren., ekspr. režiser je dogajanje spretno poganjal 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: vsak dan poganja živino na pašo 3. delati, povzročati, da kaj opravlja, izpolnjuje kako nalogo: jedrsko elektrarno poganja atomska energija; napravo poganja električni motor // delati, povzročati, da kaj kam pride: srce poganja kri po žilah / črpalka poganja vodo po ceveh 4. nav. ekspr. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje; gnati: glad ga poganja v obup; ne vedo, kaj ga je poganjalo v smrt / nasprotujoča si stališča jih poganjajo v spore 5. ekspr. poditi, odganjati: ostani, saj te nihče ne poganja; poganjati koga od hiše 6. delati poganjke: vrtnice lepo poganjajo; bujno poganjati // delati, povzročati, da iz česa kaj nastaja: repa poganja cime; seme poganja kal / veje že poganjajo liste // začenjati rasti: brada mu že poganja; zvončki že poganjajo / med skalami poganjajo zvončnice; pren., ekspr. vsepovsod poganjajo nove šole ● star. pod skalo poganja studenec izvira; knjiž. njegovo delavnost poganja misel na zaslužek povečuje, stopnjuje; ekspr. poganjati dneve v brezdelju preživljati; pog., ekspr. v študentskih letih ga je precej poganjal je počenjal neumnosti, lahkomiselnosti; ekspr. sram mu poganja kri v lica od sramu zardeva; ekspr. to mu poganja strah v kosti ga straši, vznemirja; zastar. ves čas ga poganja k učenju naganja, priganja; ekspr. po gostilnah poganja težko prisluženi denar zapravlja s pijačo, pije ◊ etn. poganjati obroč otroška igra, pri kateri se poganja obroč pogánjati se 1. s silo, sunki se premikati z enega mesta na drugo: poganjal se je od drevesa do drevesa; riba se je poganjala za mušicami / ekspr. tekmovalci so se poganjali z najvišjega naleta skakali; pren., ekspr. oblaki se poganjajo po nebu 2. izredno si prizadevati za kaj; gnati se: poganjati se za pravico; dolgo se je poganjal za službo; preveč se poganja, da bi napredoval 3. knjiž. dvigati se, kipeti: zvoniki se poganjajo proti nebu poganjajóč -a -e: poganjajoč živino, je prepeval; poganjajoči brki; poganjajoče trobentice ♪

   1.705 1.730 1.755 1.780 1.805 1.830 1.855 1.880 1.905 1.930  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA