Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
lobi (16-40) 
- golobínji -a -e prid. (ȋ) redko golobji, golobičji ♪
- hemoglobín -a m (ȋ) biol. snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo, krvno barvilo: ugotoviti količino hemoglobina v krvi; pomanjkanje hemoglobina ♪
- oglôbiti -im in oglóbiti -im dov. (ó ō; ọ́ ọ̄) knjiž. kaznovati z globo: oglobili so ga zaradi prekrška ♪
- óksihemoglobín -a m (ọ̑-ȋ) biol. krvno barvilo, nasičeno s kisikom: svetlo rdeča barva oksihemoglobina ♪
- poglobítev -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od poglobiti: poglobitev jarka / poglobitev in razširitev gospodarskega sodelovanja / strokovna, znanstvena poglobitev problema; poglobitev znanja 2. redko izdolbina: zapolniti vse poglobitve v matici ♪
- poglobíti -ím dov., poglóbil (ȋ í) 1. narediti (bolj) globoko: poglobiti strugo / poglobiti zaliv 2. narediti kaj bolj izrazito, intenzivno: poglobiti prijateljske vezi; njuna navezanost se je z leti še poglobila 3. narediti kaj bolj popolno, dovršeno: poglobiti znanje o pisateljevem delu / nadaljeval je z njegovim delom in ga poglobil; poglobiti teorijo poglobíti se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: poglobil se je v branje; tako se je poglobil v delo, da ni slišal zvonca / poglobiti se v problem poglobljèn -êna -o: poglobljen jarek; poglobljeno razpravljanje; prisl.: poglobljeno razmišljati ♪
- poglobítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poglobitev: začetek poglobitvenih del ♪
- razglobíti -ím dov., razglóbil (ȋ í) knjiž., redko premisliti, razmisliti: vso stvar mora še razglobiti ♪
- trilobít -a m (ȋ) nav. mn., pal. izumrli morski členonožci, katerih telo se prečno in podolžno deli na tri dele, trokrpar: fosili trilobitov / kambrijski trilobiti ♪
- uglobína -e ž (í) knjiž. vdolbina: uglobina v pločevini ♪
- uglobíti -ím dov., uglóbil (ȋ í) 1. redko narediti, da ima kaj nižji nivo: tovornjaki so uglobili cestišče 2. knjiž. poglobiti: reka je uglobila svojo strugo; gube ob ustih so se ji še uglobile / uglobiti medsebojne vezi uglobljèn -êna -o: uglobljen kolovoz; vhod je uglobljen ♪
- vglobíti se -ím se dov., vglóbil se (ȋ í) knjiž. poglobiti se: vglobiti se v delo / vglobiti se v pesem ● knjiž. vglobiti rastlino z loncem vred v zemljo zakopati ♪
- zaglôbiti -im in zaglóbiti -im dov. (ó ō; ọ́ ọ̄) knjiž. kaznovati z globo: zaglobiti koga zaradi prestopka ♪
- zaglobíti se -ím se dov., zaglóbil se (ȋ í) knjiž. 1. globoko zajesti se, prodreti: reka se je zaglobila v skalovje 2. poglobiti se: zaglobiti se v branje, delo / zaglobiti se v misli zaglobljèn -êna -o: biti zaglobljen v spomine ♪
- zlobíti se -ím se nedov. (ȋ í) zastar. jeziti se, hudovati se: vsi nejevoljni so se zlobili nanj ♪
- abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti ♪
- batiméter -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje vodnih globin; globinomer ♪
- batisfêra -e ž (ȇ) 1. teh. jeklena krogla za raziskovanje morskih globin: okrogla okenca batisfere 2. geogr. področje morskih globin: rastlinstvo in živalstvo batisfere ♪
- batiskáf -a m (ȃ) teh. podmornici podobna naprava za raziskovanje večjih morskih globin: batiskaf se spušča v globino ♪
- batométer -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje vodnih globin; globinomer ♪
- blískati -am nedov., tudi bliskájte; tudi bliskála (í) 1. v presledkih močno zasvetiti: svetilnik bliska v temi; preh. mornar bliska sporočilo / brezoseb. bliskalo se je in grmelo; za goro se bliska 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: okno, rosa (se) bliska v soncu; oči (se) mu bliskajo od jeze / veselo bliska s črnimi očmi / bliskala je z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledovala // ekspr. prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji bliskajo izza rdečih ustnic / skozi prste ji je bliskal vesel pogled; jeza bliska iz oči ● ekspr. kolne, da se vse bliska zelo; tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi vidi svetlo in temno; pog. fotografi bliskajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči bliskajóč -a -e: bliskajoče čelade, luči ♪
- blískov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na blisk: ob bliskovi svetlobi je prebral napis // bliskovit: vlak je z bliskovo hitrostjo zdrvel mimo; prisl.: po bliskovo je odvihral; po bliskovo se je raznesla novica o nesreči ♪
- bómba -e ž (ọ̑) 1. z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo: metati bombe; letala bombardirajo mesto z zažigalnimi bombami; atomska bomba; plinska polnjena s strupenim plinom, rušilna bomba; slepa bomba ki ne eksplodira; eksplozija bombe / odviti, vreči ročno bombo; nastaviti tempirano bombo; to je učinkovalo kot bomba to je spravilo ljudi v največje presenečenje, začudenje; pren. bombe smeha 2. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom; jeklenka: napolniti bombe s kisikom 3. pog., ekspr. kar zaradi nenavadnosti, nepričakovanosti vzbudi presenečenje: nepričakovano je vrgla med zbrano družbo bombo: ušla je od doma / kot vzklik bomba! ● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska ◊ gastr. bomba slaščica v obliki bombe; geol. vulkanska bomba zaobljena kepa strjene lave; med.
kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev; voj. hidrogenska bomba polnjena z jedrskim strelivom največje sile; globinska bomba za uničevanje podmornic ♪
- brezdánji -a -e prid. (ā) knjiž. ki je brez dna, zelo globok: brezdanji prepad; brezdanja globina; okrog in okrog brezdanja voda // ekspr. ki zelo presega navadno mero: brezdanji obup; brezdanja bolečina, žalost; v očeh je žarelo brezdanje sovraštvo / pesn. brezdanja modrina, tema brezdánje prisl.: brezdanje mirni pogled ♪
- brezdánjost -i ž (ā) knjiž. značilnost brezdanjega: brezdanjost prepada / strmoglaviti v brezdanjost globino / brezdanjost časa / pesn. omamna brezdanjost življenja // pesn. neskončost, neizmernost: sence so se gubile v brezdanjost; strmeti v brezdanjost ♪
1 16 41 66 91 116 141 166 191 216 
