Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ljudnat (3)
- ljudnàt -áta -o in ljúdnat -a -o prid. (ȁ ā; ȗ) star. zelo naseljen, obljuden: to so ljudnati kraji; Kitajska je ljudnata / ljudnate ulice polne ljudi ♪
- sljúdnat -a -o prid. (ȗ) bogat s sljudo: sljudnata glina, kamnina ♪
- sljúden -dna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sljudo: sljudne plasti / sljudna glina sljudnata glina ♦ petr. sljudni skrilavec metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik ♪