Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ljudje (401-425)


  1.      nèrazgíban  -a -o prid. (ȅ-í) ki ni razgiban: duševno, politično nerazgibani ljudje / nerazgibano kulturno življenje / odrsko dogajanje je bilo nerazgibano / ekspr. v družbi je bil precej nerazgiban nesproščen / knjiž. pokrajina je enolična in nerazgibana ni gričevnata, ni hribovita ♪
  2.      nèrazumévanje  -a s (ȅ-ẹ́) 1. kar je nasprotno, drugačno od razumevanja: nerazumevanje glasbe; nerazumevanje učne snovi / nerazumevanje jezika ga je na potovanju oviralo neznanje / doživljati nerazumevanje kolegov; kazati, pokazati nerazumevanje za kaj; nerazumevanje časa, mladine 2. publ. neodobravanje, nasprotovanje: predsednikova iniciativa je naletela na nerazumevanje / evfem. med vojno so ljudje umirali kot žrtve nerazumevanja med ljudmi sovraštva ♪
  3.      nèsovrážen  -žna -o prid. (ȅ-ā) ki ni sovražen: sovražni in nesovražni ljudje ♪
  4.      nèštudíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni študiran: študirani in neštudirani ljudje ♪
  5.      nèučèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) star. neizobražen, nešolan: govoril je jasno in preprosto, da so ga razumeli tudi neučeni ljudje / ne zameri mu, nezrel in neučen otrok je neveden, nepoučen ♪
  6.      neúk  -a -o prid. (ȗ ū) star. neizobražen, nešolan: razumeli so ga brez težave tudi neuki ljudje / v teh stvareh je precej neuk neveden, nepoučen ♪
  7.      nèuniformíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni uniformiran: neuniformirani ljudje; pren., ekspr. neuniformiran način življenja ♪
  8.      nèupoštévan  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni upoštevan: neupoštevani predlogi, vzroki; njegove besede, želje so ostale neupoštevane / malo znani, neupoštevani ljudje ♪
  9.      nèustaljèn  -êna -o in nèustáljen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ȃ) ki ni ustaljen: neustaljeni izrazi, pojmi / mladi, še neustaljeni ljudje ♪
  10.      nèustrášen  -šna -o prid. (ȅ-ȃ) pogumen, odločen: pogumni, neustrašni ljudje / poznali so njegov neustrašni značaj ♪
  11.      nèustvarjálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni ustvarjalen: to so neustvarjalni ljudje / njegov neustvarjalni odnos ovira sodelavce ♪
  12.      nevárnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na nevarnost: nevarnostne okoliščine; nevarnostno področje / nevarnostni znaki ♦ ekon. nevarnostni razredi razredi, v katere so uvrščeni predmeti, ljudje glede na nevarnost, ogroženost ♪
  13.      nèvéren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni veren: verni in neverni ljudje ♪
  14.      nèvéšč  -a -e prid. (ȅ-ẹ̄) ki česa ne zna (dobro): nevešč jezika se je težko znašel v tujem mestu; branja, star. branju nevešči ljudje; v plavanju je še nevešč / nevešča roka // neizurjen, neizkušen: nevešč plavalec ♪
  15.      nèvíden  -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki se ne vidi, ne opazi: skozi nevidne razpoke je nepretrgoma pihalo / nevidne napake, pomanjkljivosti / ekspr. v tistem trenutku bi se rad naredil nevidnega / knjiž.: nevidna nevarnost; ljudje so se začeli zbirati kot na nevidno povelje 2. ki se s prostim očesom ne vidi: bakterije so nevidne; nevidna živa bitja 3. ki je tako narejen, izdelan, da se ne vidi: neviden šiv, vbod / nevidno črnilo tekočina, ki postane vidna šele po kemični reakciji; nevidno pisanje pisanje z nevidnim črnilom / odšel je skozi nevidna vrata v steni skrivna 4. ekspr. neznan: nevidna roka mu je dala na mizo šopek cvetlic / nevidna sila mu je ustavljala korak ◊ geom. nevidni rob; nevidna ploskev; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil nèvídno prisl.: nevidno se nasmehniti ♪
  16.      nevréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. malovreden, ničvreden: nevredni ljudje so to ♪
  17.      nèvsakdánji  -a -e prid. (ȅ-á) 1. ki ni vsakdanji: poleg vsakdanjega dela se je nabralo precej nevsakdanjih opravkov; nove, nevsakdanje skrbi / obiskali so ga nevsakdanji gostje; rada uporablja nevsakdanje besede / ljudje so z zanimanjem opazovali nevsakdanji prizor / ekspr. vsi ga spoštujejo, nevsakdanji človek je 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: pokazal je nevsakdanji pogum; nevsakdanja nadarjenost, sposobnost nèvsakdánje prisl.: nevsakdanje se oblačiti; sam.: zgodilo se je nekaj nevsakdanjega ♪
  18.      nèzadovoljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ni zadovoljiv: nezadovoljiv položaj, uspeh; oskrba v domu je nezadovoljiva; nezadovoljivo zdravstveno stanje / knjiž. delati v nezadovoljivih prostorih neprimernih, slabih 2. ki ga je težko zadovoljiti: nestrpni, nezadovoljivi ljudje nèzadovoljívo prisl.: nezadovoljivo opraviti naročilo ♪
  19.      nèzanimív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni zanimiv: nezanimiv pogovor; to je zelo nezanimiva knjiga; tekma je bila slaba in nezanimiva / ekspr. novica ni nezanimiva je zanimiva / ekspr. za nas se ne zmenijo, mi smo nezanimivi ljudje nepomembni / knjiž., ekspr. nezanimiva vsakdanjost dolgočasna ♪
  20.      nèzgrabljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) neprijemljiv: zrak je nezgrabljiv / knjiž. nezgrabljiv čustveni svet / knjiž. ljudje so skrivnostni, nezgrabljivi nedoumljivi ♪
  21.      nèzmóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̑) ki mu manjka zmožnosti: morda se ni dovolj potrudil ali pa je nezmožen; življenjsko nezmožen človek / plačila nezmožni bolniki so bili oproščeni stroškov za zdravljenje / spolno nezmožen // ki zaradi bolezni, starosti ne more opravljati določenega dela ali funkcije; nesposoben: spoznali so, da je nezmožen za službo / za delo nezmožni ljudje ♪
  22.      niánsa  -e ž (ȃ) 1. vsaka od različnih barv iste barvne osnove; odtenek: na sliki je opaznih sedem nians modre barve; rumena barva v tej niansi mi ni všeč / med rdečo in rumeno barvo je dosti nians / barvna niansa / ekspr. letos so moderne svetle nianse svetle barve 2. redko vsak od različnih čutno zaznavnih pojavov iste vrste; odtenek: svetlobna niansa; ta ton, vonj ima dosti nians / med lepim in grdim je veliko nians 3. navadno s prilastkom zelo majhna sestavina kakega čutno zaznavnega pojava, ki izraža, nakazuje kako čustvo, razpoloženje; odtenek: v njegovem glasu je zaznal nianso strahu, upornosti / dati besedi posebno nianso pomenski prizvok 4. vsaka od nebistvenih različnih oblik kakega pojava; odtenek: beseda je dobila novo pomensko nianso / politične nianse v stranki // zelo majhna sestavina, značilnost česa: pozna marsikatero nianso človeške duševnosti; prevodu ni uspelo ohraniti vseh nians originala 5. redko vrsta, sorta: prišli so ljudje različnih nazorskih nians; klerikalizem blažje nianse 6. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za nianso izraža zelo majhno stopnjo: ta barva je za nianso pretemna; danes je za nianso bolje ♪
  23.      níčast  -a -o prid. (ȋ) ekspr. 1. zelo majhen, slaboten: videti je bil droben, ničast, vendar je dolgo vzdržal; ničasta živalca / moč vetra ni bila tako ničasta 2. malovreden, ničvreden: tako življenje se mu je zdelo ničasto / kot psovka niče ničasto 3. neprepričljiv, neutemeljen: ničast dokaz, izgovor ● ekspr. politično ničasti ljudje nepomembni, nevažni ♪
  24.      nízati  -am nedov. (ȋ) 1. spravljati, pritrjevati drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, zlasti na vrvico, žico: nizati bisere, jagode / nizati v venec / nizati na vrvico, žico 2. knjiž. delati, da je, prihaja kaj drugo za drugim: režiser je z občutkom nizal prizore / nizati besede v stavke; pren. nizati uspeh za uspehom; nizati zmage 3. publ. navajati, pripovedovati: nizati podatke v časovnem zaporedju; nizati popotne vtise / skozi otroško duševnost niza vrsto pretresljivih usod prikazuje ● ekspr. govorniki so nizali svoje razprave na predsednikovo poročilo naslanjali, opirali nízati se knjiž. vrstiti se, razprostirati se: okoli ravnine se nizajo gore / hiše se nizajo na obeh straneh ceste / ljudje so se nizali v dolgih vrstah // vrstiti se, slediti si: sestanki so se nizali večer za večerom / minute so se nizale druga k drugi ♪
  25.      nízek  -zka -o prid., nížji (í) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma majhno razsežnost, ant. visok: nizek grm, hrib, stol; nizka hiša, klop; nizko čelo, drevo, vzglavje; gospodarsko poslopje je za dva metra nižje od hiše / nizek fant majhen; ekspr. je na nizkih nogah ima kratke noge; biti nizke rasti majhen; zabredel je v nizko vodo plitvo / nizki čevlji čevlji, ki ne segajo do gležnja; nizki fižol fižol z nizkim pokončnim steblom, ki se ne ovija; čevlji z nizko peto // ki je v navpični smeri navzgor razmeroma malo oddaljen od površine: nizek strop; drevo z nizkimi vejami / letalo je v nizkem letu preletelo mesto / nizka krošnja krošnja pri tleh; pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice 2. ki ima razmeroma majhno nadmorsko višino: nizek svet; nizka kotlina, stepa 3. ki je glede na možni razpon ob spodnji, izhodiščni meji: nizka cena, produktivnost, temperatura; nizke obresti; nizka pokojnina; nizka kalorična vrednost živila / nizek zračni pritisk; nizka raven, stopnja / nizka kakovost slaba; nizka naklada, teža majhna // ki ima zamolkel zven: govoriti, peti z nizkim glasom; nizki in visoki zvoki 4. v primerniku ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti, odgovornosti na manj pomembnem mestu: imeti nižji čin; navodila nižjim organom; pisarji so bili nižji uradniki; nižja samoupravna enota / nižje plemstvo / nižje sodišče sodišče prve stopnje // ki je glede na stopnjo zahtevnosti bolj splošen, enostaven: za to delo je potrebna le nižja usposobljenost / nižji razredi osnovne šole razredi od prvega do četrtega razreda osnovne šole; nižja geodezija geodezija, ki se ukvarja z meritvami manjših površin in z izdelavo topografskih kart; nižja gimnazija nekdaj gimnazija od prvega do četrtega razreda osemletne gimnazije; nižja izobrazba 5. v razredni družbi ki pripada socialno šibkejšim, revnejšim družbenim slojem: nižji ljudje; biti nizkega rodu; najnižji sloji prebivalstva // ki ni cenjen, spoštovan: nizek položaj plačanca / opravlja najnižja dela 6. ekspr. ki ima negativne moralne lastnosti: zašla je v družbo nizkih moških / nizke besede, misli; umoril ga je iz nizkih nagibov / on je nizek v svojih željah 7. biol., v primerniku ki je glede na stopnjo razvoja prvotnejši, manj popoln: nižje oblike življenja / nižji vretenčarji obloustke, ribe in dvoživke; nižje živali nevretenčarji ● star. biti doma iz nižjih krajev južnejših, južnih krajev kakega področja; publ. za dosego cilja se je posluževal tudi nizkih udarcev nepoštenih sredstev; star. bil je rojen pod nizko streho izhaja iz revne družine ◊ bot. nizka bilnica visokogorska latasta trava z mehkimi in tankimi listi, Festuca pumila; ekon. nizek donos; elektr. nizka frekvenca frekvenca do nekaj tisoč hertzov; nizka napetost napetost, ki je nižja kot 1.000 voltov; geogr. nizko barje barje, ki je poraslo s travo; grad. nizka gradnja gradnja, katere glavni deli so v zemlji ali na zemeljski površini; lov. pes ima nizek nos pri sledenju ima smrček pri tleh; nizki lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mat. nižja matematika osnovni pojmi računstva in geometrije; meteor. nizka megla megla, ki leži neposredno nad zemeljsko površino; nizka oblačnost oblačnost, pri kateri so oblaki do 2.500 m visoko; šport. nizki start start iz pokleka na eni nogi; nizki udarec pri boksu prepovedani udarec nižje od pasu nízko prisl.: sonce je že nizko nad obzorjem; nizko oceniti vrednost dela; nizko peti; nizko se mu priklanja globoko; spuščala sta se vedno nižje in nižje; publ. nizko kalorična prehrana; nižje ob reki ležeči kraji; nižje uvrščen; nizko viseči oblaki ∙ preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh ♦ šol. nižje organizirana šola osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov nízki -a -o sam.: nižji so se uprli višjim podrejeni; na njej ni bilo nič nizkega ♪

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA