Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

literat (201-225)


  1.      províncijski  in provincíjski -a -o prid. (ȋ; ȋ) nanašajoč se na provinco, podeželski: provincijska mesta / nedozorela, provincijska literatura ♪
  2.      psévdoklasicízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) um. umetnostni slog, ki posnema klasicizem: psevdoklasicizem v arhitekturi, literaturi ♪
  3.      ráma  -e stil. -é ž (á) 1. stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka: rama ga boli; dvigniti, povesiti rame; preložiti tovor z rame na ramo; naslonil je puško k rami in ustrelil; obesiti puško čez ramo, na ramo; bil je ranjen v ramo; desna, leva rama; ima široke rame / čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; ekspr. od strahu je stisnil glavo med rame; stala sta si z ramo, neustalj. ramo ob rami / pri izražanju a) žalosti, zadrege: povesiti rame b) nevednosti, nezanimanja, dvoma: majati, skomigniti, zmigniti z ramami; pren., ekspr. vzeti križ na svoje rame // del oblačila, ki pokriva ta del trupa: podložiti ramo / podaljšati, skrajšati rame; všitki na ramah / obleka je v ramah preozka 2. redko krak, ročica: rama žerjava; svečnik s tremi ramami ● ekspr. nihče mu ne sega do rame po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; pog. vreči skrbi čez ramo ne ukvarjati se z njimi; star. tako govori, da ni ne za na ramo ne za na voz nesmiselno, neumno; ekspr. dvigniti koga na rame izraziti s tem navdušenje, veselje navadno zaradi uspeha, zmage; ekspr. pasti komu na rame postati breme koga; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost na svoje rame nase; ekspr., elipt. zdaj pa noge na rame treba je začeti hitro hoditi, teči; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; ekspr. naše slovstvo stoji ob rami svetovni literaturi ji je enakovredno; publ. bojevala sta se z ramo ob rami skupaj, složno ◊ alp. rama ravna zareza v grebenu, kjer se njegov nagib zmanjša; arhit. stopniščna rama stopnice, ki povezujejo etažo s podestom ali s kako drugo etažo; voj. na (desno) ramo izraža povelje za namestitev strelnega orožja na desno ramo ♪
  4.      razglèd  -éda m (ȅ ẹ́) 1. kar je predmet zaznavanja z razgledovanjem, gledanjem: z vrha hriba je zelo lep razgled; visoke stavbe preprečujejo razgled; razgled na mesto in okolico; razgled po dolini; kraj z lepim razgledom; soba z razgledom na morje iz katere se vidi morje 2. obseg izobrazbe, znanja: bogatiti, pridobiti si razgled; razširiti svoj razgled po svetovni literaturi / ima velik razgled po sodobni glasbi veliko ve o njej, dobro jo pozna; manjka jim razgleda po svetu premalo vedo o njem, premalo ga poznajo ● zastar. natančen razgled zemljišča ogled, pregled; knjiž. njegov oče je človek s širokimi razgledi široko razgledan ♪
  5.      razgledovánje  -a s (ȃ) glagolnik od razgledovati se: razgledovanje po pokrajini / razgledovanje po strokovni literaturi; to je bil čas razgledovanja in učenja / razgledovanje razvalin ♪
  6.      razpečávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da zlasti kaj prepovedanega dobi več oseb: razpečavati ukradeno blago, mamila; razpečavati ilegalno literaturo 2. knjiž. razdeljevati, razpošiljati: razpečavati filme, knjige ● zastar. živino so razpečavali v druge kraje prodajali ♪
  7.      razrednobójen  in razrednobôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) knjiž. nanašajoč se na razredni boj: razrednobojni položaj v državi / razrednobojna usmerjenost literature ♪
  8.      razúmnik  -a m (ȗ) knjiž. kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo: kritičen, napreden razumnik; večji del te literature je dostopen le razumnikom izobražencem; pisatelji, slikarji in drugi razumniki / prištevajo ga k največjim razumnikom tistega časa ♪
  9.      recipírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. sprejeti, prevzeti: večina evropskih držav je recipirala rimsko pravo / slovenska literatura je po svoje recipirala romantiko recipíran -a -o: recipirana pravna norma ♪
  10.      reístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na reiste ali reizem: reistična literatura / reistični stil ♪
  11.      renesánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na renesanso: renesančni slog / renesančne freske; renesančna literatura / renesančni skladatelji ♪
  12.      résen  -sna -o prid., résnejši tudi resnéjši (ẹ́ ẹ̄) 1. v povedni rabi ki se ne šali, smeje: zakaj si tako resen; postati resen // ki ne izraža, kaže veselosti: imeti resen obraz; resen pogled 2. ki pri svojem ravnanju, odločanju upošteva samo pomembne stvari: resen človek; življenje ga je naredilo resnega; za svoja leta je kar preveč resna // ki izraža, kaže tako ravnanje, odločanje: govoriti z resnim glasom; resno vedenje 3. ki zavzeto, odgovorno izpolnjuje svoje naloge, dolžnosti: resen delavec, študent / za tako delo je potreben resen človek // ki zahteva veliko mero zavzetosti, odgovornosti: resen študij; resno delo 4. ki ne vzbuja smeha, veselega razpoloženja: resna pesem / igra ima resno vsebino ♦ muz. resna opera v 18. stoletju opera s tragično, junaško vsebino 5. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko bolj zahteven: bere samo resno literaturo / resna in zabavna glasba 6. ki se nanaša na zelo pomembne stvari: resen pogovor // zelo pomemben: to je resno vprašanje / v svojem govoru je navedel nekaj resnih pomislekov 7. ekspr. o katerem se domneva, da bo imel slabe, hude posledice: resen gospodarski položaj; resna bolezen; poškodba je precej resna / resna napaka, nevarnost // hud, velik: zaplesti se v resen prepir; resna ovira ● ekspr. fant ima resne namene hoče, želi se poročiti; ekspr. nosi same resne obleke preprosto krojene, umirjenih barv résno prisl.: resno in zavzeto delati; resno se držati; resno sta se sprla ♪
  13.      retardácija  -e ž (á) knjiž. zaostajanje, nazadovanje: retardacija rasti pri otroku / ta literarna smer pomeni retardacijo v razvoju naše literature ◊ lit. retardacija upočasnitev dogajanja, odložitev razpleta v pripovednem, dramskem delu, zaviranje; med. mentalna retardacija duševna nerazvitost ♪
  14.      revolucionáren  -rna -o prid., revolucionárnejši (ā) nanašajoč se na revolucionarje ali revolucijo: obsodili so ga zaradi revolucionarne dejavnosti / revolucionarni boj; revolucionarni cilji; ekspr. revolucionarno vrenje / revolucionarno gibanje / revolucionarna literatura / revolucionarni heroizem; zavedal se je svojega revolucionarnega poslanstva / revolucionarna oblast revolucijska // ekspr. ki ima velik pomen za nadaljnji potek, razvoj česa: revolucionarne novosti v glasbi; revolucionarne spremembe / to je revolucionarno odkritje; nekatera spoznanja so res revolucionarna ◊ zgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju socialistične državnosti, ko država usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje revolucionárno prisl.: revolucionarno delovati; revolucionarno usmerjen človek ♪
  15.      rokokó  -ja m (ọ̑) um. evropski umetnostni slog v 18. stoletju kot zadnja stopnja baroka: rokoko v glasbi, literaturi; značilnosti rokokoja / ekspr. razstavljena mizica je pravi rokoko rokokojsko delo // doba tega sloga: kipci iz rokokoja; neskl. pril.: rokoko stol ♪
  16.      romántičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na romantika 1: romantični pesniki / romantični nazori o poeziji; obnavljati nekatere romantične prvine v literaturi / romantična glasba / romantični zanos 2. pri katerem prevladujejo čustva, domišljija, nerazumsko doživljanje sveta: bil je mlad in romantičen; romantično dekle / ekspr. on je romantična narava // ki vsebuje, izraža čustva, domišljijo, nerazumsko doživljanje sveta: obhajale so ga romantične misli; romantično sanjarjenje // ki pri mišljenju, ravnanju ne upošteva dejstev, uresničljivih možnosti: romantični uporniki / ekspr. to so romantični načrti 3. nav. ekspr. ki vzbuja čustva, domišljijo, hrepenenje: romantičen zvok rogov; romantična pokrajina, slika; pot skozi zasnežen gozd je bila zelo romantična / romantičen prizor / romantična lepota // privlačen, zanimiv, poln skrivnosti: romantična dogodivščina, zgodba / romantično potepuško življenje / človek romantične zunanjosti ● ekspr. romantična ljubezen nežna, zelo čustvena; romantična obleka obleka z naborki, volani, čipkami ◊ lit. romantični realizem realistična književnost, ki vsebuje romantične elemente, značilnosti; romantična ironija besedna figura, s katero avtor v zgodbi nagovori bralca, izrazi svoje mnenje romántično prisl.: romantično se držati za roke; biti romantično razpoložen; sam.: na teh hišah je nekaj romantičnega ♪
  17.      romántika  -e ž (á) 1. evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja, ki poudarja zlasti subjektivnost, čustva, domišljijo: proučevati romantiko pri posameznih narodih; romantika v glasbi, literaturi; predstavniki romantike / češka, nemška romantika; Prešernova romantika // obdobje te umetnostne smeri: pesnitev z začetka romantike ♦ lit. nova romantika neoromantika 2. nav. ekspr. čustveno poudarjena idealizacija stvarnosti: njen mož nima smisla za romantiko; solzava romantika filma, romana // navadno s prilastkom preprostost, naravnost zaradi odmaknjenosti od civilizacije: uživati planinsko romantiko; vaška romantika; romantika stare kuhinje / iz sodobnega življenja je izginila vsa romantika // navadno s prilastkom privlačnost, zanimivost, skrivnostnost: omamila jo je romantika njegove osebe / romantika potepanja / nekaj tednov po poroki je vsa romantika minila ● ekspr. ta načrt je gola romantika je neživljenjski, nestvaren ♪
  18.      rustikalizácija  -e ž (á) knjiž. uvajanje rustikalnih, kmečkih elementov v kaj: rustikalizacija pohištva / rustikalizacija slovenske literature ♪
  19.      sakralizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. narediti kaj vzvišeno, sveto: sakralizirati literaturo sakralizíran -a -o: sakralizirana podoba pesnika ♪
  20.      samolásten  -tna -o prid. (ā) 1. knjiž. poseben, individualen: vsako obdobje literature ima samolastno strukturo / to je naredil na svoj samolastni način 2. zastar. svojevoljen, samovoljen: samolastna zapustitev delovnega mesta; samolastno poseganje v zasebno življenje / njegovi samolastni ukrepi // samodržen: samolastni vladarji / samolastna država ● zastar. zavedal se je, da je samolasten gospodar samostojen, neodvisen ◊ bot. samolastna oprašitev oprašitev s pelodom istega cveta samolástno prisl.: samolastno so odšli domov; samolastno se vseliti; sam.: koliko je v teh pesnikih samolastnega ♪
  21.      samospéven  -vna -o (ẹ̑) pridevnik od samospev: samospevna literatura ♪
  22.      sekularizácija  -e ž (á) glagolnik od sekularizirati: sekularizacija literature, šolstva, življenja / sekularizacija cerkvene posesti ♪
  23.      senténčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sentenco: sentenčno izražanje / sentenčna literatura ♪
  24.      seznánjanje  -a [sǝz in sez] s (á) glagolnik od seznanjati: večer je minil v prijetnem pogovoru in medsebojnem seznanjanju / seznanjanje delavcev z aktualnimi vprašanji; seznanjanje s svetovno literaturo ♪
  25.      shórt stóry  [šort stori] ž neskl., mn. tudi shórt stóries [šort storis] (ọ̑-ọ̑) lit., v anglosaški literaturi krajše pripovedno delo v prozi: v reviji so objavili njegovo short story ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA