Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lite (996-1.020)


  1.      parcelácija  -e ž (á) delitev na parcele: zavarovati kmečko posestvo pred parcelacijo; parcelacija mestne površine // publ. delitev, razpadanje: parcelacija znanstvene discipline / politična parcelacija je škodovala gospodarskemu razvoju ♪
  2.      partíjnost  -i ž (ȋ) publ. lastnost, značilnost partijnega: partijnost literature; načela partijnosti v znanosti ♪
  3.      pasatízem  -zma m (ȋ) mišljenje, da je za prihodnji razvoj kulture, umetnosti in literature pomembna tudi preteklost ♪
  4.      pasijón  -a m (ọ̑) 1. rel. opis Kristusovega trpljenja, smrti: brati pasijon 2. lit., zlasti v srednjem veku dramsko delo, ki predstavlja snov iz Kristusovega trpljenja, smrti: igrati, uprizoriti pasijon; moralitete in pasijoni / škofjeloški pasijon // muz. večja skladba nabožne vsebine za soliste, zbor in orkester: poslušati pasijon; Matevžev pasijon J. S. Bacha ♪
  5.      paténa  -e ž (ẹ̑) rel. plitev, navadno pozlačen krožniček za hostijo pri maši ♪
  6.      paternóšter  -tra [tudi tǝr] m (ọ́) star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: v rokah je držala star paternošter; jagode na paternoštru ♪
  7.      patnúšter  -tra m (ú) nar. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: Ker je videl, da Ajta že prebira patnušter, je tudi on izvlekel svoje molilno orodje (Prežihov) ♪
  8.      periferíja  -e ž (ȋ) kraj, predel, oddaljen od središča: voziti se s periferije v center mesta; stanuje na periferiji (mesta) / skrbeti za razvoj periferije // knjiž., navadno s prilastkom obrobni, zunanji del; obrobje: poškodba na periferiji mrežnice / industrijski centri in surovinska periferija zaledje; pren. pesnik je ostal na periferiji literarnega dogajanja ♪
  9.      periodizácija  -e ž (á) knjiž. razdelitev česa na manjše zaključene enote glede na časovno zaporednost: predlagati novo periodizacijo; periodizacija sodobne slovenske književnosti; spremembe v periodizaciji zgodovine / literarnozgodovinska periodizacija ♪
  10.      pésem  -smi ž (ẹ̑) 1. krajše literarno delo z ritmičnim besednim redom, s posebno glasovno ureditvijo, navadno z manjšim številom besed v vrstici: brati, deklamirati pesmi; pisati, star. zlagati pesmi; prevesti, uglasbiti pesem; romantična, satirična, tendenčna pesem; ciklus, zbirka pesmi; pesmi in pesnitve / ljubezenska pesem; ljudska pesem ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; umetna pesem katere oblika in vsebina je izraz zavestnega umetniškega hotenja določenega avtorja; pesmi za otroke / ekspr. Župančičeva pesem je polna žara Župančičeve pesmi, pesništvo 2. vokalna skladba z literarnim delom kot besedilom: peti, poslušati pesmi; borbena, vesela pesem; besedilo, melodija, refren pesmi / ekspr. oglasila se je, zadonela je pesem / zaigrati pesem na harmoniko; žvižgati (si) pesem / cerkvena pesem; partizanska, zborovska pesem // izvajanje, petje take skladbe: to pesem moramo še izboljšati; zbor vadi novo pesem / v pesem se je mešal razposajen smeh 3. nav. ekspr., navadno s prilastkom določen skupek glasov, zvokov a) s katerimi se oglaša kaka ptica, žuželka: prisluhnil je pesmi čričkov, grlic / škrjanček je drobil svojo pesem je pel / pesem slavca je utihnila b) ki jih daje pojavljanje, gibanje, delovanje česa: pesem dežja, morja, vetra ga je pomirjala; pesem klopotcev, zvonov, žage / stroj je drdral svojo enolično pesem ● knjiž. pesem je ugasnila v njegovih očeh ni bil več vesel, radosten; ekspr. zdaj je to (delati) pesem to je zelo prijetno, lahko delo, opravilo; pog., ekspr. to je pa druga pesem stvar je drugačna, kakor je kazalo; pog., ekspr. kako se bo to končalo, je pa druga pesem izraža dvom, nezaupanje v tak konec česa, kot se kaže, napoveduje; pog., ekspr. zmeraj ista pesem zmeraj enako, neprimerno, nezaželeno govorjenje, ravnanje; pog., ekspr. vsi zaljubljenci pojejo isto pesem govorijo, ravnajo enako; knjiž., ekspr. labodja pesem pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo; ekspr. sekira je zapela gozdu mrtvaško pesem začeli so ga sekati; knjiž. vse to je še pesem prihodnosti se še ne bo kmalu uresničilo; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober ◊ etn. jurjevske pesmi; obredna pesem vsebinsko in melodično prirejena določenemu obredu; lit. anakreontska pesem; domovinska pesem ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine; epska pesem ki vsebuje pripoved, zgodbo; izpovedna pesem; junaška pesem ljudska pesem, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; lirska pesem ki vsebuje izpoved; lirsko-epska pesem ki vsebuje izpoved v pripovedi; meditativna pesem; množična pesem zborovska, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; priložnostna pesem ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; pesem v enajstercih, svobodnem verzu; pesem v prozi zelo kratko (lirično) literarno delo; muz. črnska duhovna pesem ljudska pesem z religiozno, svetopisemsko snovjo, nastala med črnci v Združenih državah Amerike; dvoglasna, večglasna pesem ♪
  11.      pésnik  -a m (ẹ̑) kdor piše pesmi: na prireditvi so pesniki sami brali svoje pesmi; deklamirati verze znanega pesnika; pesniki in pisatelji / ekspr. on je izrazit pesnik ljubezni / ekspr. rad bere ruske pesnike ruske pesmi / knjiž. domoljubni pesnik ki piše domoljubne pesmi; ljudski pesnik ki piše ljudske pesmi; romantični, sodobni pesnik; pesnik balad, sonetov ∙ star. kako že poje pesnik kako se že glasi določena pesem ali odlomek pesmi; knjiž. pesnik v njem je mrtev ne piše več pesmi; ne doživlja več stvari tako kot pesnik; ekspr. ta pesnik je zelo ljudski ljudje radi berejo njegove pesmi; publ. Jakopič je pesnik barv je umetniški ustvarjalec, slikar, katerega izrazna moč, kvaliteta so barve; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen ♦ lit. epski, lirski pesnik ♪
  12.      pésništvo  -a s (ẹ̑) literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem: opustiti, spodbujati pesništvo; zgodovina slovenskega pesništva // pesniška dela, pesmi: za pesništvo značilne besede / avantgardno, ekspresionistično pesništvo; ljudsko pesništvo ◊ lit. baladno, himnično pesništvo ♪
  13.      pesnítev  -tve ž (ȋ) daljše literarno delo v verzih, navadno pripovedno: napisati, prevesti pesnitev; peta pesem pesnitve je najbolj pretresljiva; pesmi in pesnitve / filozofska, idilična, romantična pesnitev / pesnitev Faust ∙ publ. dramska pesnitev dramsko delo v verzih, navadno lirsko, čustveno ♦ muz. simfonična pesnitev programska, oblikovno svobodna enostavčna skladba za orkester ♪
  14.      pikturálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. slikarski, likoven: pikturalne kvalitete slike ♪
  15.      pismoúštvo  -a s (ȗ) slabš. učenjaštvo, znanost: literarno pismouštvo ♪
  16.      pisún  -a m (ȗ) slabš. pisatelj, pisec: pisuni po tujih časopisih so blatili našo ureditev; ne verjemi vsakemu pisunu in čvekaču; buržoazni, predrzni pisuni // slab, nekvaliteten pisatelj, pisec: novelo je napisal neki zakotni pisun ♪
  17.      pisúniti  -im nedov. (ú ȗ) slabš. pisati, sestavljati: spet pisuni proti nam // slabo, nekvalitetno pisati: nekaj pisuni o umetnosti / ali še zmeraj pisuni ♪
  18.      plásten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na plast ž: plastna delitev prebivalcev ◊ elektr. plastni upor upor, katerega upornost tvori tanka plast prevodne snovi na izolirnem materialu; lingv. stilno-plastni kvalifikatorji; petr. plastna usedlina usedlina, ki se useda v plasteh ♪
  19.      plató  -ja m (ọ̑) 1. publ. planota: pred njim se je razprostiral travnat plato; z roba platoja se je spustil v dolino / velik plato leži pod morsko gladino // raven prostor, ploščad: na platoju med hišami so se zbrali ljudje 2. trg. plitev zaboj, navadno za sadje ali zelenjavo: platoje z jagodami so naložili na tovorni avtomobil ◊ ped. (začasen) zastoj v napredovanju učenja ♪
  20.      plávac  -vca m (ȃ) trta s srednje velikimi grozdi z okroglimi, temno modrimi jagodami, ki se goji v Dalmaciji: v novem vinogradu je nasadil plavac // kakovostno črno vino iz grozdja te trte: naročili so liter plavca ♪
  21.      pláža 2 -e ž (á) 1. nav. ekspr. delo brez umetniške vrednosti: pritoževati se nad plažo v knjigarnah; filmska, literarna plaža / to je navadna propagandna plaža // kar je slabo, brez vrednosti: na prodajnih pultih je bilo razstavljeno veliko plaže; iz hiše je počistil vso plažo / v menzi so jedli samo plažo slabo, neizdatno hrano ∙ ekspr. to vino je čisto navadna plaža je slabo, nekvalitetno 2. star. drhal, sodrga: v tisti gostilni se je zbirala le plaža / tatinska plaža ♪
  22.      plêhek  stil. plehák -hka -o stil. -ó prid. (é ȃ é) 1. brezokusen, neokusen: plehka kava; piti plehko vino / nar. juha je spet plehka premalo slana 2. vsebinsko prazen: ogledali so si plehek film; plehke besede; plehka literatura; plehko govorjenje // ki je brez izrazitih potez, značilnosti: peti s plehkim glasom; plehek nasmeh 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plehek človek ♪
  23.      plevél  -a [eu̯] m (ẹ̑) rastlina, ki preprečuje, zavira rast kulturnih rastlin: grede je prerasel plevel; puliti, uničevati, zatirati plevel; trnat plevel; mesto se je razrastlo kot plevel zelo / enoletni plevel; njivski, vrtni plevel; pren., ekspr. literarni plevel ∙ knjiž. ločiti zrno od plevela ločiti, vzeti dobro iz slabega ♪
  24.      plitvéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati plitev: zaradi suše je reka plitvela ♪
  25.      plítvica  -e ž (ȋ) zastar. 1. pladenj: na plitvici so bile naložene različne jedi 2. plitev čoln: voziti se s plitvico ● zastar. okoli otoka je plitvica plitvina ♪

   871 896 921 946 971 996 1.021 1.046 1.071 1.096  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA