Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
lite (946-970)
- ogledováti -újem nedov. (á ȗ) z gledanjem zaznavati: nekaj časa ga je ogledovala; tujec je ogledoval mesto; pazljivo ogledovati; ogledovala se je v ogledalu; radovedno si je ogledoval slike ogledováti se 1. ekspr., v zvezi z za prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: že dolgo se ogleduje za delom; ogleduje se za primernim poklicem / začel se je ogledovati za ženskami 2. star. zgledovati se: precej se ogleduje po tuji literaturi; po nikomer se ne ogleduje 3. redko razgledovati se: dolgo se je ogledoval po okolici ♪
- ogreválo -a s (á) grelnik, ogrevalnik: ogrevalo za krožnike; svetila in ogrevala / knjiž. ogrevalo trajno žareče peči je iz litega železa grelo ♪
- okej tudi okay [ókéj] medm. (ọ̑-ẹ̑) žarg. izraža zadovoljstvo, privolitev: pravite, da je vse pripravljeno. Okej [O.K.] ♪
- okostenélost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost okostenelega: okostenelost hrustanca / ekspr.: uradniška okostenelost; formalizem in okostenelost / ekspr. kritizirati okostenelost nekaterih vzgojnih ustanov / publ. kritika nekaterih najznačilnejših okostenelosti v naši literarni zgodovini ♦ med. bolezenska otrdelost zaradi zakostenitve ali poapnenja ♪
- okrájšati -am dov. (ȃ) skrajšati: okrajšati besedilo / okrajšati trpljenje komu / okrajšati besedo ne zapisati je z vsemi črkami ◊ mat. okrajšati ulomek opraviti deljenje števca in imenovalca z istim številom okrájšan -a -o 1. deležnik od okrajšati: okrajšano besedilo ♦ zal. okrajšana izdaja izdaja, pri kateri ni podano celotno besedilo kakega dela; skrajšana izdaja 2. mat. ki upošteva le zaokrožene vrednosti: okrajšano računanje / okrajšano deljenje hitrejše deljenje, pri katerem se deli samo s približno vrednostjo delitelja; okrajšano seštevanje; okrajšano število število, pri katerem so izpuščene zadnje decimalke ♪
- okús -a m (ȗ) 1. čut za zaznavanje značilnosti snovi, zlasti jedi, s pomočjo okušalnega organa v ustih: ima zelo izostren okus; nekatere živali nimajo razvitega okusa; okus, vid in drugi čuti / zaradi prehlajenosti je izgubil okus in voh // značilnost snovi, zlasti jedi, ki se zaznava s tem čutom: otrokom ugaja zlasti sladko, drugi okusi pa manj; grenek okus kostanjevega medu; nekateri siri so precej ostrega okusa; pekoč okus žganja; trpek okus vina trpkost / plin brez barve, vonja in okusa / izboljšati okus jedi; pog. dodati malo mesa za okus za izboljšanje okusa; jed brez okusa plehka, neokusna / prepoznati jed po značilnem okusu; sladoled s čokoladnim okusom; žganje ima okus po janežu; okus po kovini // občutek, kot ga povzročajo te značilnosti: v ustih ima slab, sladkoben, zoprn okus 2. merila o prijetnem in neprijetnem pri hrani: njuna okusa se razlikujeta / za moj okus je nekoliko
preslano; ekspr. siri za vsak okus; posolite in popoprajte po okusu 3. merila o lepem, primernem, skladnem: prilagoditi se okusu mladine; to ne ustreza modernemu okusu; okus časa se spreminja / literarni okus romantike / obleka ni narejena po mojem okusu // sposobnost za pravilno presojanje, kaj je lepo, primerno, skladno: ta človek ima dober okus; oblačiti se z okusom; z zanesljivim okusom presojati umetniško delo; izbrušen okus; okus za okraske; vzgajanje okusa ● vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; ekspr. izbira je stvar okusa vsak izbere po svojem okusu; kolikor ljudi, toliko okusov; okusi so različni ljudje se glede na okus razlikujejo ♪
- olajšáva -e ž (ȃ) 1. omilitev ali zmanjšanje dajatve, obveznosti: s carinskimi olajšavami pospeševati tranzitni promet; doseči davčne olajšave za industrijo umetnih gnojil / vozne olajšave znižanje cene za prevoz 2. kar kaj olajša: učila so olajšava pri pouku / dati bolniku olajšave blažila 3. redko olajšanje: olajšava bolečin ♪
- Olímp tudi olímp -a m (ȋ) knjiž., ekspr., navadno s prilastkom najvišji, najuglednejši položaj: izriniti koga s političnega Olimpa; povzpeti se na šahovski Olimp // skupina ljudi, ustanova s takim položajem: dobiti priznanje literarnega Olimpa; politični Olimp še molči ♪
- omléda -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. čustveno, a vsebinsko prazno literarno, glasbeno delo: kako je bilo mogoče, da so uprizorili tako omledo ♪
- omogóčati -am nedov. (ọ́) delati, povzročati, da je kaj mogoče: ugodni podnebni pogoji so omogočali trajno naselitev; omogočati delovanje, gibanje, kontrolo, rast; omogočati otrokom šolanje / omogočati pogoje za delo ♪
- omréžje -a s (ẹ̑) 1. s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem področju: električno, vodovodno omrežje; železniško omrežje je gosto / omrežje prekopov / okvara na telefonskem omrežju / z oslabljenim pomenom izboljšati cestno omrežje ceste ♦ elektr. razdelilno omrežje za razdelitev električne energije odjemalcem; ptt krajevno telefonsko omrežje ki povezuje s centralo telefonske priključke v določenem kraju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje 2. s prilastkom objekti, stvari za kako dejavnost, načrtno razporejeni na določenem področju: računalniško, trgovsko, zdravstveno omrežje / omrežje šol // redko med seboj povezane, načrtno razporejene osebe, organi, ki opravljajo kako dejavnost; mreža: organizirati obveščevalno omrežje / omrežje sodelavcev 3. knjiž. (kovana okenska) mreža: omrežje na oknih banke, zapora /
okensko omrežje 4. knjiž., redko, navadno s prilastkom kar je po obliki podobno mreži; mreža: omrežje žilic na roki ♪
- onemóglost tudi onemôglost -i ž (ọ́; ó) 1. stanje onemoglega človeka: bolnico je prevzela popolna onemoglost; duševna, telesna onemoglost; starostna onemoglost; zavarovanje za onemoglost; oskrba v onemoglosti / ujetnike so izstradali do onemoglosti; zgruditi se od onemoglosti; pren. v tem romanu se kaže pisateljeva literarna onemoglost 2. v prislovni rabi, v zvezi do onemoglosti izraža visoko stopnjo, intenzivnost: do onemoglosti se napiti / ekspr.: čakali smo te do onemoglosti; oprema lokala je do onemoglosti enolična ♪
- opláka -e ž (ȃ) knjiž., redko odpadna voda: v kanalih pod ulicami klokota oplaka / industrijska oplaka ∙ ekspr. sram te bodi, da točiš tako oplako slabo, nekvalitetno vino ♪
- oplemenítiti -im dov. (í ȋ) 1. narediti kaj bolj plemenito, dobro: s svojo umetnostjo nas je oplemenitil / to delo bo oplemenitilo našo literaturo; oplemenititi svoj okus izboljšati; na potovanjih je oplemenitil svoje znanje obogatil 2. teh. opraviti dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost: oplemenititi les, tkanino; oplemenititi papir s premazanjem; oplemenititi jeklo izboljšati njegove lastnosti s spreminjanjem njegove kemične sestave ◊ agr. oplemenititi izboljšati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom; požlahtniti; metal. oplemenititi rudo odstraniti iz nje večji del nekakovostnih sestavin oplemeníten -a -o: oplemeniteno blago; z umetnostjo oplemeniteno življenje / oplemeniteno jeklo plemenito jeklo ♪
- oplitvéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati plitev: jarek je oplitvel, ker ga niso čistili / zaradi slabe družbe je oplitvel ♪
- oplodíti -ím dov., oplódil (ȋ í) 1. povzročiti nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: bik oplodi kravo; nizko oplodil je ženo / umetno oploditi svinjo / oploditi cvet ♦ biol. oploditi jajčece povzročiti, narediti, da se združi s semenčico 2. ekspr. izboljšati vrednost, kakovost: njegovo delo je oplodilo našo literaturo; duhovno oploditi / matematika je oplodila naravoslovne vede je vplivala nanje oplojèn -êna -o: oplojene samice; ovce so umetno oplojene; oplojeno jajčece ♪
- oplojeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: bik bo spet oplojeval / umetno oplojevati 2. izboljševati vrednost, kakovost; oplajati: njegove ideje so oplojevale številne literature; duhovno oplojevati oplojujóč -a -e: zahodno kulturo oplojujoča slovanska literatura ♪
- opráva -e ž (ȃ) 1. raba peša kar ima kdo na telesu, zlasti obleka, obutev: zakaj si ne kupiš nove oprave / po opravi se je videlo, da je kmet / zelo lepo opravo imaš lepo si oblečen / bil je v delavniški opravi delavniško je bil oblečen; viteška oprava / star. svilena oprava obleka, oblačilo // star., navadno s prilastkom predmeti, oblačila, namenjeni za a) opravljanje kake dejavnosti; oprema: jamarska, padalska oprava; vojaška oprava / konjska oprava b) posebno priložnost, obdobje: nevestina oprava 2. star. pohištvo in drugi predmeti, namenjeni za določen prostor; oprema: prostor potrebuje novo opravo / kuhinjska oprava; pisarniška, šolska oprava // s prilastkom naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: oprava mehanične delavnice 3. knjiž. glagolnik od opraviti: oprava postopka; oprava volitev ● zastar. namizna oprava krožniki,
pribor; zastar. nočem imeti nobene oprave z njim opravka; star. koliko je oprave pri hiši orodja, priprav, naprav ♪
- opravíčiti -im dov. (í ȋ) 1. z navajanjem objektivnih vzrokov narediti, da je razumljivo, možno a) neizpolnjevanje obveznosti, zahteve: prišel ga je opravičit, ker ni mogel na sestanek; opravičili so mu, ker se seje zaradi bolezni ni udeležil; opravičiti otrokov izostanek; kdor nima naloge, naj se opraviči pred učno uro b) kako ravnanje, vedenje: opravičil ga je, da jih zaradi bolezni ne more sprejeti; moral se bo opravičiti, drugače mu bodo zamerili; ko je za trenutek odšel iz sobe, se jim je opravičil / opravičil mu je, da ga je spregledal oprostil; redko opravičiti žalitev odpustiti 2. z navajanjem vzrokov doseči, da preneha negativno mnenje o kom, čem: hotel ga je opravičiti pred nami, pa se mu ni posrečilo; rada bi opravičila njegovo lenobo; ni mogel opravičiti požiga / tudi pregost promet ne more opravičiti nesreče ne more biti zadosten razlog, da je ne bi
obsojali // publ. upravičiti: prizadeval si je opravičiti svoje potovanje / z delom je opravičil naše zaupanje / uspeh je opravičil stroške opravíčen -a -o: opravičen izostanek ♦ šol. opravičena ura izostanek od učne ure, ki se da opravičiti ♪
- opredélba -e ž (ẹ̑) knjiž. opredelitev, definicija: oporeka njegovi opredelbi države; opredelba pojma ♪
- oprostíti -ím dov., opróstil (ȋ í) 1. narediti, da kdo ni več dolžen storiti, delati česa: oprostiti koga kake dolžnosti; oprostili so ga plačevanja davkov; oprostiti koga vojaške službe / oprostili so ga davkov 2. s sodbo odločiti, da kdo ni kriv dejanja, zaradi katerega je bil obtožen: sodišče ga je oprostilo ♦ jur. oprostiti obtožbe s sodbo odločiti, da obtoženec ni storil kaznivega dejanja, da ni kazensko odgovoren ali da dejanje ni kaznivo 3. narediti, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga: oprostiti komu zamudo; vse mu je oprostila; ekspr. ni si mogel oprostiti, da je bil tako nepreviden / oprostiti komu žalitev odpustiti / kot vljudnostna fraza pijan je bil, oprostite izrazu, kot krava 4. v medmetni rabi izraža vljudnost a) pri nagovoru: oprostite, da vas motim; oprostite, koliko je ura b) pri
ugovarjanju, zavrnitvi: on je to storil! Oprostite, to je nemogoče; oprosti, to pa že ne bo držalo // izraža opravičilo: oprosti, nisem mislila tako hudo; oprostite, da sem tako pozen // izraža začudenje, nejevoljo: oprostite, tega pa res ne razumem; oprosti, to je pa že preneumno 5. star. narediti prosto, svobodno: napadli so jetnišnico in oprostili jetnike; oprostiti talce / pogumno so se bojevali in oprostili celo predmestje osvobodili // rešiti, umakniti: oprostila je svojo dlan iz njegove; nestrpno se je oprostil njenega objema / oprostil se je strahu, zadrege oprostíti se narediti, da je razumljivo, možno kako ravnanje, vedenje: oprostila se je, ker je morala za trenutek iz sobe / oprostil se ji je zaradi zamude oproščèn -êna -o: trije so bili obsojeni, dva pa oproščena; vse mu je bilo oproščeno; biti oproščen davkov; bil je oproščen vojaške službe ♪
- oratórij -a m (ọ́) 1. muz. večja vokalna in instrumentalna skladba dramske vsebine za soliste, zbor in orkester: poslušati Bachov oratorij; oratoriji in kantate 2. rel. prostor za opravljanje molitev, namenjen določeni skupini vernikov: stopiti v oratorij ♪
- ordinácija -e ž (á) 1. soba, prostor za pregled bolnikov in za določanje načina zdravljenja: opremiti ordinacijo; iti, stopiti v ordinacijo / specialistična, splošna ordinacija // pregledovanje in določanje načina zdravljenja: po končani ordinaciji je šel v kavarno / danes je imel čez trideset ordinacij / pog. odprl je svojo ordinacijo postal je samostojen zdravnik 2. rel. podelitev kleriškega reda: še nekaj dni je do ordinacije / asistirati pri ordinaciji posvetitvi ♪
- ordináren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. navaden, nekvaliteten: to je čisto ordinarna slivovka 2. prostaški, grob: ordinaren človek je / ordinarne besede, šale ♪
- orgáničen -čna -o prid. (á) star. organski: organični razvoj literature; notranja organična zgradba romana; med njima je organična zveza / otrok se je rodil z organično napako orgánično prisl.: organično povezati konec z uvodom ♪
821 846 871 896 921 946 971 996 1.021 1.046