Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lite (421-445)


  1.      fín  -a -o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog ♪
  2.      fizionomíja  -e ž (ȋ) redko fiziognomija: niti dva človeka si po fizionomiji nista enaka / kakšna bo fizionomija nove literarne revije / vpliv na fizionomijo trga ♪
  3.      flúid  tudi flúidum -a m (ȗ) 1. knjiž. razpoloženjski vpliv, ki ga širi kaka stvar: ta življenjski nazor daje umetnini enkraten fluid; predstava izžareva svojevrsten fluid intimnosti; gledališki fluid; lirični fluid 2. nekdaj domnevna tekočina, ki prenaša energijo, elektriko: električni fluid; pren., knjiž. gore, oblite z modro sivim fluidom ◊ fiz. snov, ki se lahko pretaka ♪
  4.      fluktuácija  -e ž (á) 1. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju; spreminjanje, gibanje: fluktuacija cen; fluktuacija članstva v društvih; fluktuacija kriminalitete / fluktuacija pozornosti 2. menjavanje zaposlitve: neurejene razmere v podjetju povzročajo zelo veliko fluktuacijo; fluktuacija delovne sile, strokovnjakov ♪
  5.      fluktuírati  -am nedov. (ȋ) 1. naraščati in upadati glede na količino česa na določenem področju, spreminjati se: cene fluktuirajo; število zaposlenih močno fluktuira / zadnja leta gospodarstvo močno fluktuira 2. menjavati zaposlitev: v podjetju je fluktuiralo le neznatno število ljudi; nekateri strokovnjaki močno fluktuirajo fluktuirajóč -a -e: fluktuirajoči delavci ♪
  6.      folklóra  -e ž (ọ̑) 1. ljudska duhovna kultura: snov za literarna dela črpa iz folklore; glasbena, obredna folklora; slovenska folklora; gojenje folklore; zanimanje za domačo folkloro / iron. zmerjata se z izbrano, sočno folkloro s psovkami, vzdevki 2. redko folkloristika ♪
  7.      folklorizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) vnašati v kaj folklorne elemente: folklorizirati zgodovinsko snov folklorizirajóč -a -e: folklorizirajoča literatura ♪
  8.      formát  -a m (ȃ) 1. velikost pol papirja, grafičnega dela ali slike glede na dolžino in širino: povečati format; zbornik bo izšel v večjem formatu; format slike, zvezka / podolgovat, pravokoten format vizitke oblika; revija obsega sto strani velikega formata; žepni format knjige ♦ biblio. folijski format; papir. format A 4 format pol papirja z mero 210 x 297 mm; tisk. DIN format format pol papirja s stalnim razmerjem stranic, katerih izhodiščna mera je 841 x 1.189 mm 2. publ., s prilastkom stopnja glede na kvaliteto; pomen, vrednost: umetniško delo evropskega formata; pesnik svetovnega formata / ekspr. človek izrednega formata; pren. manevri velikega formata ♪
  9.      fotometríja  -e ž (ȋ) fiz. merjenje svetlobe: zaposlitev fizikov pri raziskavi materialov in fotometriji // nauk o tem: sprejeli so nove enote v termiki in fotometriji ♪
  10.      fótomontáža  -e ž (ọ̑-ȃ) fotografija, narejena iz različnih posnetkov: izdelati fotomontažo; njegova karikatura je spretna fotomontaža; pren. to knjigo bi lahko imenovali literarno fotomontažo // izdelovanje takih fotografij: izuril se je v fotomontaži ♪
  11.      fragmènt  -ênta m (ȅ é) 1. ohranjen ostanek kake stvaritve, navadno umetniške: pri izkopavanju so odkrili nekaj keramičnih fragmentov; fragment freske / književnost je poznal samo v fragmentih delno, ne popolnoma 2. nedokončano literarno delo: roman je ostal fragment; dramski fragment ◊ med. kos, drobec kosti ♪
  12.      fragmentáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fragment: fragmentaren napis na izkopani plošči / ima fragmentarno znanje / literarno delo je fragmentarno; izbor gradiva je ostal fragmentaren fragmentárno prisl.: slika se je ohranila le fragmentarno; fragmentarno opisati dogodke ♪
  13.      fragmentáričen  -čna -o prid. (á) fragmentaren: to literarno delo je fragmentarično ♪
  14.      freudízem  -zma [frojd-] m (ȋ) teorija, po kateri podzavest vpliva na človekovo duševnost: vpliv freudizma na literaturo ♪
  15.      futurístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na futuriste ali futurizem: futuristična literatura; fantastična futuristična slika / futuristični umetnik ♪
  16.      gádovec  -vca m (á) 1. bot. dlakava rastlina z velikimi, sprva rdečimi, kasneje modrimi cveti, Echium vulgare: na njivi se bohotita osat in gadovec 2. pog. vino iz Gadove peči: liter gadovca ♪
  17.      ganljívka  -e ž (ȋ) publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z ganljivo vsebino: drama je navadna ganljivka; delo se je spremenilo v preočitno ganljivko; socialna ganljivka ♪
  18.      genéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor, nastanek in razvoj česa: opisovati genezo njegovega razmerja do družbe; socialna in psihološka geneza; geneza literarnega dela; geneza pesnikovega ustvarjanja; podatki o genezi romana ♦ med. geneza bolezni; rel. Géneza svetopisemska knjiga o nastanku sveta in človeka ♪
  19.      génij  -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe ♪
  20.      glásbenopedagóški  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na glasbeno vzgojo: glasbenopedagoško prizadevanje / glasbenopedagoška literatura ♪
  21.      glavnína  -e ž (ȋ) 1. glavni, največji del vojaške enote: patrulja je zaostala za glavnino; izvidniške čete so se v vasi združile z glavnino; glavnina odreda se je pomikala proti severu 2. z rodilnikom glavni, največji del česa sploh: glavnina njegove literarne dejavnosti je iz časa med obema vojnama; objaviti, ponatisniti glavnino referata / redko glavnina filma, romana osrednji del, jedro ♦ anat. glavni, srednji del kakega organa; glavnina kosti, želodca 3. redko glavarina ♪
  22.      glôrija  in glórija -e ž (ó; ọ́) 1. svetniški sij, gloriola: zlata glorija mu obdaja glavo; pren., knjiž. nadel si je glorijo junaka // knjiž. sij, blišč, žar: vsa cerkev je bila v svetli gloriji; sonce obliva drevje z večerno glorijo; glorija sončnega zahoda 2. ekspr. slava, čast, priznanje: v vsej gloriji se je čutil nesrečnejšega kot prej; iron. to je pomenilo konec njegove glorije / pog. sprejeli so ga z veliko glorijo z velikimi slavnostmi, s poveličevanjem ◊ alp. mavričast sij ob človekovi senci na nizko ležeči megli; rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Gloria ♪
  23.      gnezdílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) ptica, ki gnezdi: jesenska selitev gnezdilcev ♪
  24.      godljáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. nerazločno, momljaje govoriti: nekaj je godljal sam s seboj; godlja kakor medved / začel je godljati svojo molitev / kar naprej se jezi in godlja godrnja ♪
  25.      godrnjàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki (rad) godrnja: godrnjav človek; bil je siten in godrnjav; stanoval je pri godrnjavi gospodinji / razvlečena, godrnjava molitev / iz sobe so se slišali godrnjavi zvoki godrnjávo prisl.: godrnjavo ji je odgovarjal ♪

   296 321 346 371 396 421 446 471 496 521  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA