Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

listnik (3)

1.      lístnik  -a m (ȋ) 1. gozd, v katerem se grabi listje: ko bo goščava očiščena, bo postala dober listnik 2. nar. koš za listje: basala je listnik, a se ji je listje sproti sesipalo (F. Bevk) 3. redko listnjak: listnik je poln ♪
2.      glístnik  -a m (ȋ) bot. latasta trava, ki raste na suhih tleh; mehka stoklasa ♪
3.      zalístnik  -a m (ȋ) agr. zalistni poganjek: obtrgovati zalistnike; zalistniki pri paradižniku, vinski trti ♪