Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

liri (126-150)


  1.      resignácija  -e ž (á) glagolnik od resignirati: njegov beg še ne pomeni resignacije / resignacija nad stvarnostjo ∙ knjiž. resignacija predsednika odstop // stanje resigniranega človeka: iz njegovega govorjenja je bilo čutiti resignacijo / njegova lirika izraža resignacijo ♪
  2.      rimáč  -a m (á) 1. slabš. pesnik: med rimači je bilo nekaj nadarjenih lirikov; rimači in posnemovalci 2. ekspr. kdor zna delati rime: nazadnje so ostali v igri le še najspretnejši rimači ♪
  3.      románca  -e ž (ȃ) lit. lirsko-epska pesem navadno z vedro ljubezensko vsebino: pisati romance / ruska, španska romanca ● ekspr. z njim je doživela nepozabno romanco imela lepo ljubezensko razmerje ◊ muz. skladba liričnega značaja ♪
  4.      sanjávost  -i ž (á) lastnost, značilnost sanjavega: njene oči so ohranile še nekaj sanjavosti / lirična sanjavost pokrajine / predramiti se iz sanjavosti ♪
  5.      senzibílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. občutljiv: senzibilni prsti / nekateri ljudje so preveč senzibilni / biti senzibilen za spremembe v svojem okolju / lirika je najbolj senzibilna literarna zvrst ♦ anat. senzibilni živec živec, ki sprejema dražljaje ♪
  6.      serenáda  -e ž (ȃ) 1. knjiž. (lirična) pesem, peta navadno ponoči pod oknom; podoknica: poslušati serenado 2. knjiž. večerna glasbena prireditev na prostem: prirejati serenade 3. muz. skladba za različne zasedbe, namenjena zlasti izvajanju zvečer na prostem: napisati, zaigrati serenado / serenada za godala ♪
  7.      simbóličnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost simboličnega: simboličnost kretenj, znakov / liričnost in simboličnost Cankarjevih del / ekspr. simboličnost darila ♪
  8.      sinestezíja  -e ž (ȋ) 1. psih. doživljanje predstav kakega čutnega področja z zaznavami drugih čutnih področij, soobčutje: sinestezija in interakcija / čutne sinestezije 2. lit. besedna zveza, ki izraža tako doživljanje: v liriki so pogoste sinestezije ♪
  9.      skrájnost  -i ž (ȃ) 1. kar se zelo razlikuje od povprečnega, navadnega: izogibati se skrajnosti; pri pospeševanju industrializacije je prišlo do skrajnosti; nagibati se k skrajnostim; odločil se je za skrajnost; njegova lirika niha med skrajnostmi / ekspr. med obema skrajnostma je velik prepad / skrajnost trditve je očitna ∙ ekspr. gnati stvar do skrajnosti zelo pretiravati; ekspr. padati, prehajati iz skrajnosti v skrajnost pretiravati zdaj v eno, zdaj v drugo smer; iti v skrajnost zelo pretiravati v kaki stvari 2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do skrajnosti izraža najvišjo mogočo mero, stopnjo: do skrajnosti izrabiti prostor; biti do skrajnosti izčrpan, utrujen; lok je napet do skrajnosti; bilo mu je do skrajnosti neprijetno / do skrajne skrajnosti pošten ♪
  10.      sopótništvo  -a s (ọ̑) dejstvo, da je kdo sopotnik: v zbirki se kaže pesnikovo sopotništvo s splošnim tokom povojne lirike ♪
  11.      soprán  -a m (ȃ) najvišji ženski ali deški glas: peti sopran; imela je lep, prijeten sopran / odgovorila je v vreščečem sopranu // nav. mn., žarg. sopranistka ali sopranist: nastopili so soprani in alti; filharmonija potrebuje več sopranov ◊ muz. dramski sopran sopranski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega soprana; koloraturni sopran sopranski glas za izvajanje koloratur; lirični sopran; prvi sopran najvišji sopran v vokalnem stavku ♪
  12.      sporazúm  -a m (ȗ) dejstvo, da se z dogovarjanjem pride do medsebojnega razumevanja, sodelovanja: doseči, skleniti sporazum; kršiti, razveljaviti sporazum; gospodarski, politični, vojaški sporazum; pismeni, ustni sporazum / med njima je tih sporazum; to je naredil v sporazumu z ravnateljem / delni sporazum pri katerem vsaka od nasprotujočih si strani delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih; samoupravni sporazum samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z ustavo in zakonom urejajo družbenogospodarski in drugi samoupravni odnosi; sporazum o medsebojnem prijateljstvu in sodelovanju // dokument, ki izraža tako dejstvo: objaviti sporazum; zbrali so se vsi podpisniki sporazuma ◊ ekon. klirinški sporazum; jur. ratificirati sporazum; gentlemanski sporazum med državniki, diplomati ali gospodarstveniki, ki obvezuje stranke moralno, ne pa tudi pravno; zgod. osimski sporazum, sporazumi pogodba med Italijo in Jugoslavijo, sklenjena 10. novembra 1975, o dokončni meji med državama, zaščiti narodnih manjšin, gospodarskem sodelovanju ♪
  13.      subjektíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki izhaja iz osebe, ki čuti, misli, deluje, in ne iz predmeta, okolja: subjektivni vzroki nesreč; imeti subjektivne in objektivne težave / publ. objektivni faktorji so letalo, vreme, človek pa je subjektivni dejavnik // odvisen od doživljanja, mišljenja in ne od predmeta: subjektivni razlogi; subjektivni vidik / subjektivna resničnost / subjektiven opis dogodka / subjektivni občutek ♦ filoz. subjektivni idealizem idealizem, ki trdi, da se svet idej ne da spoznati 2. ki se pri presojanju, vrednotenju ravna po osebnih nagnjenjih, interesih; pristranski, oseben: pri ocenjevanju ni želel biti subjektiven; imeti subjektivna merila 3. nanašajoč se na samo osebo, ki čuti, misli, deluje: subjektivna rešitev ni rešitev vseh / subjektivna lirika / subjektivna resnica resnica, veljavna samo za osebo, ki čuti, misli, deluje, in ne za vse ljudi / publ. Zveza komunistov in druge subjektivne sile sile, ki odločajo, pomembno vplivajo subjektívno prisl.: subjektivno ima prav, objektivno pa se moti; ocenjevati subjektivno; subjektivno se počuti dobro ♪
  14.      subjektivizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prikazati, oblikovati kaj tako, da se čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: pesnik je subjektiviziral like z miselnimi in liričnimi doživetji ♪
  15.      subréta  -e ž (ẹ̑) gled. 1. lirična sopranistka v operi ali opereti, ki poje vesele vloge: petje subrete 2. premetena, spogledljiva služabnica, sobarica v komediji: igrala je ljubimke, naivke, subrete ♪
  16.      subrétka  -e ž (ẹ̑) gled. 1. lirična sopranistka v operi ali opereti, ki poje vesele vloge: slavna italijanska subretka 2. premetena, spogledljiva služabnica, sobarica v komediji: dobro odigrati vlogo subretke ♪
  17.      subtílen  -lna -o prid., subtílnejši (ȋ) knjiž. nežen, občutljiv: subtilen človek / subtilen izraz; subtilen liričen prizor / subtilna duševna dogajanja // natančen, izostren: potrebna bi bila subtilnejša analiza teh postopkov / subtilne nianse; razvijati subtilno tehniko opazovanja subtílno prisl.: subtilno se izražati, ravnati; to delo je napisano zelo subtilno ♪
  18.      sugerírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. posredno, prikrito (poskušati) vplivati na čustva, mišljenje, ravnanje koga: sugerirati komu načrt, odgovor, odločitev; v pismu mu je sugeriral, naj vztraja; sugeriral si je, da ga ne boli več / sugerirati kaj hipnotizirani osebi 2. knjiž. posredno, prikrito svetovati, predlagati: na sestanku je sugeriral nekaj sprememb; sugerirati gospodarske ukrepe 3. knjiž. biti tak, da se lahko misli, sme misliti na to, kar izraža dopolnilo: dogodki sugerirajo tak sklep / slika sugerira gledalcu lirično razpoloženje vzbuja v gledalcu sugeríran -a -o: njegove izjave so verjetno sugerirane; sugerirano ravnanje ♪
  19.      súrka  -e ž (ȗ) v 19. stoletju suknjič, navadno sive barve, ki se zapenja z vrvicami, kot znamenje pripadnosti ilirizmu, slovanstvu: nositi surko; oblečen v surko ♪
  20.      tenór  -ja m (ọ̑) najvišji moški glas: peti tenor ♦ muz. junaški tenor tenorski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega tenorja; lirični tenor tenorski glas, navadno nekoliko višji od junaškega tenorja // nav. mn., žarg. tenorist: v zboru je premalo tenorjev ♪
  21.      trubadúrski  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na trubadurje: trubadurska lirika / trubadurski oboževalec dekleta ♪
  22.      túlipanovec  tudi tulipánovec -vca m (ȗ; ȃ) vrtn. visoko okrasno drevo z velikimi zelenkasto rumenimi cveti, Liriodendron tulipifera: gladka debla tulipanovcev ♪
  23.      túlipovec  -vca m (ȗ) vrtn. visoko okrasno drevo z velikimi zelenkasto rumenimi cveti, Liriodendron tulipifera: cvetoči tulipovci; platane in tulipovci ♪
  24.      ubránost  -i ž (á) lastnost, značilnost ubranega: barvna, glasovna ubranost; ubranost gibov / ubranost instrumentov; ubranost zbora / ubranost moštva / lirična ubranost dramskih prizorov ♪
  25.      utíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. prenehati biti slišen: glasovi so utihnili / pogovor utihne 2. prenehati oddajati glasove, šume: dolgo je jokala, nato pa le utihnila; ptice v gozdu so utihnile / motor je nenadoma utihnil; vas je po deveti uri utihnila // prenehati govoriti: utihniti sredi stavka; segli so mu v besedo, da je moral utihniti 3. ekspr. prenehati objavljati literarna dela: po začetnem uspehu je pisatelj za nekaj časa utihnil / lirika je med vojno utihnila 4. postati manj intenziven, manj izrazit: veter je utihnil; ekspr. domotožje v njem ni hotelo utihniti ♪

   1 26 51 76 101 126 151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA