Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
linj (159)
- línj -a m (ȋ) zool. večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami in zaokroženimi plavutmi, Tinca tinca: debeli linji ♪
- bršlínje -a s (ȋ) bršljanovo rastje: v gozdu je polno bršlinja ♪
- fižolínje -a s (ȋ) nar. suhi fižolovi stroki: Se skloni in potegne izpod zadnje postelje košaro neizluščenega fižolinja (I. Potrč) ♪
- hermelínji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na hermeline: čopič iz hermelinje dlake / hermelinje krzno ♪
- hlínjenje -a s (ȋ) glagolnik od hliniti: ni poznal ne laži ne hlinjenja ♪
- hlínjenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost hlinjenega: hlinjenost njenega moralnega ogorčenja ♪
- malinják -a m (á) 1. agr. nasad malin: delati v malinjaku 2. bot. grmičasta rastlina z užitnimi, navadno rdečimi jagodami, ki raste na posekah in v gozdovih, Rubus idaeus: cvet, plod malinjaka ♪
- malínje -a s (ȋ) malinovo grmičevje: na poseki raste malinje ♪
- nèhlínjen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni hlinjen: nehlinjena žalost; nehlinjeno začudenje ♪
- odplinjeváti -újem nedov. (á ȗ) mont. odstranjevati plin iz premogove plasti z zračenjem: odplinjevati rudnik; v tej jami se odplinjuje ogljikov dioksid ♪
- petelínjenje -a s (ȋ) glagolnik od peteliniti: njegovo petelinjenje postaja že smešno / petelinjenje fantov na plesišču ♪
- petelínji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na peteline: petelinja in pavja peresa / petelinje kikirikanje, petje / njegovo petelinje šopirjenje je prav smešno / petelinji lov lov na divjega petelina ● petelinji boj v nekaterih deželah boj, spopad dveh za to gojenih, dresiranih petelinov; ekspr. vstal je ob petelinjem petju zelo zgodaj ◊ etn. petelinji boj igra, pri kateri skušata igralca, ki sedita na soigralcih, drug drugega vreči na tla; igra, pri kateri skušata igralca, ki poskakujeta po eni nogi, s sunki ramen, prekrižanih rok prisiliti drug drugega, da stopi na obe nogi; šport. petelinja kategorija bantam kategorija; vet. petelinja hoja nepravilna hoja konja,
pri kateri sunkovito, previsoko dviga eno ali obe zadnji nogi ♪
- preklinjáč -a m (á) star. preklinjevalec: bil je velik preklinjač ♪
- preklinjálec -lca [u̯c] m (ȃ) star. preklinjevalec: tega preklinjalca ne mara ♪
- preklínjanje -a s (í) glagolnik od preklinjati: njegovo preklinjanje jo je odbijalo ♪
- preklínjati -am nedov. (í) 1. uporabljati grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: preklinjati se je odvadil; vpili so in preklinjali; preklinja kot Turek zelo; ekspr. preklinjal je, da je kar treskalo zelo 2. nav. ekspr. izražati sovraštvo, odpor, navadno s takimi besedami, besednimi zvezami: domačini so jih preklinjali / preklinja dom, ves svet; preklinjati svojo usodo preklinjáje: preklinjaje vso pot, je prišel do vasi preklinjajóč -a -e: vrnil se je pijan in preklinjajoč; preklinjajoči moški ♪
- preklinjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekspr. kdor (rad) preklinja: bil je velik pijanec in preklinjevalec ♪
- preklinjeváti -újem nedov. (á ȗ) star. preklinjati: navadil se je preklinjevati preklinjeváje: godrnjaje in preklinjevaje je hodil po dvorišču ♪
- prislínjenec -nca m (ȋ) slabš. kdor se nepovabljen, nezaželen pridruži, pride kam: kaj pa spet hoče od nas ta prislinjenec ♪
- rastlinják -a m (á) pokrit prostor za gojenje rastlin: ogrevati rastlinjak; gojiti rastline v rastlinjaku; streha rastlinjaka ♪
- rastlínje -a s (ȋ) več rastlin, rastline: rastlinje na vrtu že zeleni / gozdno, sredozemsko, vrtno rastlinje ♪
- razblínjanje -a s (í) glagolnik od razblinjati: razblinjanje megle / razblinjanje upov ♪
- razblínjati -am nedov. (í) nav. ekspr. 1. delati, povzročati, da česa ni več: razblinjati iluzije, utvare 2. knjiž. delati, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: različni opisi razblinjajo zgodbo razblínjati se 1. prenehavati biti, obstajati: dim se je začel razblinjati; prijeten občutek se razblinja kot milni mehurčki / vse se razblinja v nič // izginjati, minevati: naše upanje se razblinja / napetost in nemir sta se počasi razblinjala 2. knjiž. postajati neizrazit, nejasen: v sodobnih umetnostnih smereh se forma razblinja razblinjajóč -a -e: razblinjajoče se meglice ♪
- razblínjenje -a s (ȋ) glagolnik od razbliniti: razblinjenje predsodkov, utvar / razblinjenje dima, megle ♪
- razblínjenost -i ž (ȋ) knjiž. dejstvo, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: kritiki očitajo delu razblinjenost / razblinjenost pripovedi ♪
1 26 51 76 101 126 151