Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
linj (35-59)
- uplínjati -am nedov. (í) spreminjati iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto: uplinjati lignit; bencin se uplinja ♪
- uplínjenje -a s (ȋ) glagolnik od upliniti: uplinjenje snovi; postopek uplinjenja ♪
- uplinjevánje -a s (ȃ) glagolnik od uplinjevati: podzemeljsko uplinjevanje premoga ♪
- uplinjeváti -újem nedov. (á ȗ) spreminjati iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto: uplinjevati lignit ♪
- vilínji -a -e prid. (ȋ) vilinski: vilinji studenec / dekletova vilinja postava ♪
- zaklinjálec -lca [u̯c] m (ȃ) po ljudskem verovanju kdor z zaklinjanjem vpliva na kaj: zaklinjalec je bil brez moči / zaklinjalec bolezni, duhov ♪
- zaklínjanje -a s (í) 1. glagolnik od zaklinjati: zaklinjanje soseda, naj pomaga / zaklinjanje zlih duhov / njegovo zaklinjanje nas ni prepričalo; po zaklinjanju vratarja ni nihče vstopil v stavbo 2. po ljudskem verovanju beseda, besede, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: izgovarjati, peti zaklinjanja ♪
- zaklínjati -am nedov. (í) 1. star. zelo prositi, rotiti: z dvignjenimi rokami ga je zaklinjala; zaklinjal jo je, naj mu ne dela težav / na najino ljubezen, pri najini ljubezni ti zaklinjam, da mi pomagaš 2. po ljudskem verovanju izrekati besedo, besede, ki povzročajo a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zaklinjati sonce, da ne sveti b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zaklinjati zle duhove, točo zaklínjati se ekspr. podkrepljeno s kletvijo izražati svojo odločitev, sklep glede česa: vsi so se zaklinjali, da bodo pomagali / zaklinjati se na svojo čast / nisem bil tam, hudiča, se je zaklinjal ● star. zaklinjati se na evangelij prisegati zaklinjáje: prepričal jo je, zaklinjaje se na njuno prijateljstvo zaklinjajóč -a -e: zaklinjajoč se na svojo poštenost, jih je pregovoril ♪
- zaklinjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) po ljudskem verovanju zaklinjalec: zaklinjevalec dežja ♪
- zaplinjevánje -a s (ȃ) glagolnik od zaplinjevati: uničevanje mrčesa z zaplinjevanjem prostorov ♪
- zaplinjeváti -újem nedov. (á ȗ) s plinom razkuževati: zaplinjevati prostore / zaplinjevati mrčes uničevati ga s plinom ♪
- bentíti -ím nedov. (ȋ í) ekspr. 1. hrupno izražati jezo, robantiti: ves dan je bentil okoli hiše; oče benti nad sinom 2. pridušati se, preklinjati: razsajal je in bentil; bentiti po srbsko / preh. bentiti konja ♪
- besnênje -a s (é) glagolnik od besneti: preklinjanje in besnenje / besnenje orkana ♪
- bílje -a s (ȋ) raba peša rastlinje, zelenje: pomladno bilje ♪
- birìč -íča m (ȉ í) 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo ∙ ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal 2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče / Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči (Kajuh) ♪
- blíniti se -im se nedov. (í ȋ) redko razblinjati se: vsaka rešitev se je blinila kakor milni mehurček ♪
- bógmati se -am se nedov. (ọ̑) star. potrjevati, podkrepljevati svoje besede z bogme: bogmal se je in zaklinjal ♪
- bogoklétje -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga ♪
- bogoklétnež -a m (ẹ̑) kdor preklinja, sramoti boga ♪
- bogoklétnik -a m (ẹ̑) kdor preklinja, sramoti boga ♪
- bogoklétstvo -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga ♪
- bòj bôja m (ȍ ó) 1. oborožen spopad: boj se začne, se vname; napovedati, sprejeti boj; iti v boj; padel je v boju za svobodo; oborožen boj; ekspr. krvav boj; ruski revolucionarni boj; boj proti okupatorju; boj med napadalci in našimi se je močno razvnel; spustiti se v boj s sovražnikom; boj na kopnem, na morju; boj na nož, na življenje in smrt; stopiti na čelo boja / narodnoosvobodilni boj / kot poziv na boj! pren. duševni, notranji boj; besedni boj ∙ smrtni boj umiranje, agonija 2. navadno s prilastkom idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: razvname se srdit kulturni boj; zaplesti se v politične boje; idejni boj; reformacijski verski boji; boj med mnenji; boj po časopisju / razredni boj med družbenimi razredi 3. navadno s prilastkom prizadevanje za dosego določenega namena: vabijo ga na volilni boj; boj za vsakdanji kruh; boj za pravice delovnih ljudi; družbene
spremembe so nastale kot rezultat boja delovnih množic / konkurenčni boj na mednarodnih tržiščih / boj proti rasni diskriminaciji, proti tuberkulozi ◊ biol. boj za obstanek tekmovanje in spopadanje organizmov z živo in neživo naravo; etn. petelinji boj igra, pri kateri skušata igralca, ki sedita na soigralcih, drug drugega vreči na tla; šport. boj tekmovanje v različnih športnih panogah; zgod. investiturni boj ♪
- brádelj -dlja m (á) kožni izrastek pod kljunom perjadi: petelinji bradelj ♪
- brezmôčen -čna -o prid. (ó) ki je brez moči: opotekel se je in brezmočen padel; bila je vsa drobna in brezmočna / brezmočna starost / brezmočen sanjač // ki vsebuje, izraža nemoč: brezmočen klic, smehljaj; škripal je z zobmi od brezmočne jeze brezmôčno prisl.: preklinjali so in brezmočno grozili; brezmočno je omahnil; roke so mu brezmočno visele ob telesu ♪
- cándra -e ž (ȃ) slabš. vlačuga, prostitutka: bil je pri neki candri; preklinja kakor candra / kot psovka ti prekleta candra ♪
1 10 35 60 85 110 135