Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
linj (26-50) 
- razplinjáč -a m (á) knjiž., redko uplinjač: očistiti razplinjač ♪
- razplínjenje -a s (ȋ) glagolnik od razpliniti: razplinjenje jekla ♪
- razplinjevánje -a s (ȃ) glagolnik od razplinjevati: razplinjevanje jekla ♪
- razplinjeváti -újem nedov. (á ȗ) teh. odstranjevati pline iz česa: razplinjevati jeklo ♪
- riválinja -e ž (ȃ) knjiž. tekmica: v lepoti ji je bila nevarna rivalinja ♪
- slínjenje -a s (ȋ) glagolnik od sliniti: slinjenje ublaži srbenje / slinjenje zaljubljencev / hlinjenje in slinjenje ♪
- smrlínje -a s (ȋ) nar. zahodno brinje: leska in smrlinje ♪
- uplinjáč -a m (á) strojn. priprava pri motorjih z notranjim zgorevanjem, v kateri se meša hlapljivo gorivo z zračnim tokom: pravilno nastaviti uplinjač; čiščenje, delovanje uplinjača; deli uplinjača ♪
- uplínjanje -a s (í) glagolnik od uplinjati: uplinjanje premoga; postopek uplinjanja ♪
- uplínjati -am nedov. (í) spreminjati iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto: uplinjati lignit; bencin se uplinja ♪
- uplínjenje -a s (ȋ) glagolnik od upliniti: uplinjenje snovi; postopek uplinjenja ♪
- uplinjevánje -a s (ȃ) glagolnik od uplinjevati: podzemeljsko uplinjevanje premoga ♪
- uplinjeváti -újem nedov. (á ȗ) spreminjati iz trdnega ali tekočega stanja v plinasto: uplinjevati lignit ♪
- vilínji -a -e prid. (ȋ) vilinski: vilinji studenec / dekletova vilinja postava ♪
- zaklinjálec -lca [u̯c] m (ȃ) po ljudskem verovanju kdor z zaklinjanjem vpliva na kaj: zaklinjalec je bil brez moči / zaklinjalec bolezni, duhov ♪
- zaklínjanje -a s (í) 1. glagolnik od zaklinjati: zaklinjanje soseda, naj pomaga / zaklinjanje zlih duhov / njegovo zaklinjanje nas ni prepričalo; po zaklinjanju vratarja ni nihče vstopil v stavbo 2. po ljudskem verovanju beseda, besede, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: izgovarjati, peti zaklinjanja ♪
- zaklínjati -am nedov. (í) 1. star. zelo prositi, rotiti: z dvignjenimi rokami ga je zaklinjala; zaklinjal jo je, naj mu ne dela težav / na najino ljubezen, pri najini ljubezni ti zaklinjam, da mi pomagaš 2. po ljudskem verovanju izrekati besedo, besede, ki povzročajo a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zaklinjati sonce, da ne sveti b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zaklinjati zle duhove, točo zaklínjati se ekspr. podkrepljeno s kletvijo izražati svojo odločitev, sklep glede česa: vsi so se zaklinjali, da bodo pomagali / zaklinjati se na svojo čast / nisem bil tam, hudiča, se je zaklinjal ● star. zaklinjati se na evangelij prisegati zaklinjáje: prepričal jo je, zaklinjaje se na njuno prijateljstvo zaklinjajóč -a -e: zaklinjajoč se na svojo poštenost, jih je pregovoril ♪
- zaklinjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) po ljudskem verovanju zaklinjalec: zaklinjevalec dežja ♪
- zaplinjevánje -a s (ȃ) glagolnik od zaplinjevati: uničevanje mrčesa z zaplinjevanjem prostorov ♪
- zaplinjeváti -újem nedov. (á ȗ) s plinom razkuževati: zaplinjevati prostore / zaplinjevati mrčes uničevati ga s plinom ♪
- bentíti -ím nedov. (ȋ í) ekspr. 1. hrupno izražati jezo, robantiti: ves dan je bentil okoli hiše; oče benti nad sinom 2. pridušati se, preklinjati: razsajal je in bentil; bentiti po srbsko / preh. bentiti konja ♪
- besnênje -a s (é) glagolnik od besneti: preklinjanje in besnenje / besnenje orkana ♪
- bílje -a s (ȋ) raba peša rastlinje, zelenje: pomladno bilje ♪
- birìč -íča m (ȉ í) 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo ∙ ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal 2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče / Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči (Kajuh) ♪
- blíniti se -im se nedov. (í ȋ) redko razblinjati se: vsaka rešitev se je blinila kakor milni mehurček ♪
1 26 51 76 101 126 151 
