Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
lini (730) 
- línica -e ž (ȋ) 1. manjšalnica od lina: pogledati skozi linico / linica v vratih ∙ star. kupiti vstopnico pri linici okencu 2. nar. vdolbina, omarica v zidu, zlasti v kmečki hiši: odprl je linico in vzel iz nje steklenico; postaviti svečo v linico ♪
- línija -e ž (í) 1. nepretrgana vrsta točk; črta: potegniti linijo; ravna linija / knjiž. njegove risbe označuje nemirna, včasih pretrgana linija // kar je temu podobno: dolga linija letečih ptic / tekli so v vijugasti liniji in streljali; pren., publ. socialistična izgradnja se ne razvija po ravni liniji 2. kar ločuje, razmejuje; črta: prekoračiti linijo; mejna linija 3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji, proga: otvoritev nove linije / avtobusna linija Ježica—Vič; ladijska linija; letalska linija Beograd—Dubrovnik; mednarodne linije; redne in
občasne linije; linija v Južno Ameriko 4. sistem vodov skupaj z opremo za prenos informacij s pomočjo električne energije: graditi novo linijo; sovražnik je uničil linijo; vzdrževati linije / kabelska ali podzemna linija; nadzemna linija; telefonska, telegrafska linija // kar ta omogoča: motnje na liniji / medkrajevne, mednarodne linije / žarg.: linija je prekinjena, zasedena zveza; za poročanje s svetovnega prvenstva bo na voljo osemdeset linij zvez; ostanite na liniji ne prekinite zveze, ostanite pri telefonskem aparatu 5. teh. sistem naprav, strojev, ki omogoča popolnoma avtomatiziran delovni postopek: montirati linijo za polnjenje in
zapiranje steklenic; proizvodnja pekovskih linij / proizvodna linija 6. voj. prvi, najbolj izpostavljeni del položaja: napasti sovražnikovo linijo / obrambna linija / boriti se v prvi liniji; pren. v takratnem položaju je bil vsakdo bojevnik v prvi liniji 7. navadno s prilastkom oblika, podoba, videz: aerodinamične linije letala; elegantna linija avtomobila; moderna linija frizure; klasične linije kostima / pog. linija oblek je oprijeta obleke so oprijete / to je najbolj značilna linija v fiziognomiji njegove duševnosti poteza, črta // obris, kontura: linija profila, nosu // pog. vitko telo, postava: ima linijo; v teh letih ženske navadno že
izgubijo linijo / zelo pazi na linijo trudi se, da se ne zredi / vitka linija 8. publ. smer, usmeritev, zlasti kake dejavnosti, politike: linija se je zdaj spremenila; določiti politično linijo; idejna, partijska, uradna linija; kreatorji nakažejo samo linijo mode za novo sezono; boj med dvema linijama v kulturnem gibanju / z oslabljenim pomenom: programska linija založbe se ne spreminja program / žarg., polit. biti na liniji v skladu z veljavno politično smerjo 9. knjiž., navadno s prilastkom tok, potek: linija dejanja v drami; razstava kaže linijo slikarjevega razvoja / kompozicijska linija romana 10. potomstvo v zaporednih generacijah: španska linija rodu / moška linija moški potomci; potomci moškega; ravna linija osebe, ki po rojstvu neposredno ali posredno izhajajo drug od drugega; stranska linija osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika / po materini liniji je Slovenec njegova mati je Slovenka ● žarg., polit. iti na linijo odločnega odpravljanja napak začeti odločno odpravljati napake; ekspr. podpreti, premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti; žarg., polit. vztrajati na liniji oportunizma v oportunizmu; publ. znajti se na isti liniji imeti skupni cilj; po liniji pog. naloge po partijski liniji partijske; pog. delati po politični liniji politično, v politiki; pog. iti na potovanje po privatni liniji privatno, ne službeno; pog. dobiti vstopnice po sindikalni liniji s posredovanjem sindikata; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih ◊ jur. demarkacijska linija začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; muz. melodična, pevska linija potek melodije, petja; navt. tovorna linija črta na boku ladje, ki kaže, koliko natovorjena ladja sme biti ugreznjena; obl. takrat je bila moderna A linija so bile moderne obleke, katerih zunanji obris je podoben črki A; H linija v modi vrečaste obleke; šah. linija vsaka od navpičnih vrst polj
na šahovnici; kmet na b-liniji; šport. igra na liniji pri tenisu in badmintonu igra, pri kateri odbija igralec žogo z osnovne črte; vet. linija skupina živali določene vrste, ki ima moškega ali ženskega prednika izbranih genskih lastnosti ♪
- línijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na linijo: a) linijski nasad / linijski ornament b) linijski avtobusi; linijsko letalo / linijski promet promet po stalni progi in po stalnem voznem redu c) linijska proizvodnja v avtomobilski industriji č) linijski članki iz časopisa; pesnika niso prištevali med linijske literate ● star. linijske čete redne, stalne čete ◊ filat. linijsko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobča vrsta znamk najprej vodoravno, nato navpično; navt. linijska ladja ladja, ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu; linijska plovba; vet. linijska reja selekcijska reja, ki ima namen prenašati izbrane lastnosti od enega prednika, navadno moškega, na potomstvo; voj. linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra ♪
- áerolínija in aêrolínija -e ž (ȃ-í; ȇ-í) redna proga za letalski promet: odpreti novo aerolinijo ♪
- apolíničen -čna -o prid. (í) knjiž. skladen, umerjen: apolinični tip človeka; princip apolinične lepote / dionizična in apolinična glasba, umetnost ♪
- apolíničnost -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost apoliničnega: erotična in kozmična apoliničnost pesnikove lirike ♪
- baliníšče -a s (í) igrišče za balinanje: vrgel je balinček na sredo balinišča ♪
- blíniti se -im se nedov. (í ȋ) redko razblinjati se: vsaka rešitev se je blinila kakor milni mehurček ♪
- deklínica -e ž (í) nar. vzhodno dekle, deklica: k delu je priganjala tudi deklinico ♪
- dekliníranje -a s (ȋ) glagolnik od deklinirati: dekliniranje zaimkov ♪
- deklinírati -am nedov. (ȋ) lingv. menjavati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku; sklanjati: deklinirati samostalnik ♪
- desalinizácija -e ž (á) spreminjanje morske vode v sladko, razsoljevanje: naprave za desalinizacijo / desalinizacija morske vode ♪
- destalinizácija -e ž (á) odpravljanje, opuščanje stalinske politike: destalinizacija in debirokratizacija v socialističnih deželah; proces destalinizacije ♪
- discipliníranje -a s (ȋ) glagolnik od disciplinirati: discipliniranje armade, učencev / discipliniranje dela, duha ♪
- discipliníranost -i ž (ȋ) lastnost discipliniranega človeka: discipliniranost delavcev, učencev; ob potresu se je pokazala velika discipliniranost prebivalstva / slogovna discipliniranost ♪
- disciplinírati -am dov. in nedov. (ȋ) navaditi koga na disciplino, na red: tega človeka bi morali disciplinirati; disciplinirati samega sebe; disciplinirati učence; počasi sem se discipliniral / disciplinirati svoja nagnjenja discipliníran -a -o deležnik od disciplinirati: vojska je bila odlično organizirana in dobro disciplinirana // ki se zavestno podreja disciplini: discipliniran igralec, vojak; učenec je discipliniran; vozniki in pešci bi morali biti bolj disciplinirani; postal je nenavadno discipliniran / te risbe so v stilizaciji strogo disciplinirane;
prisl.: svoje naloge izpolnjuje disciplinirano; vesti se disciplinirano ♪
- dolínica -e ž (í) manjšalnica od dolina: rodovitna dolinica ♪
- ênolínijski -a -o prid. (ē-í) knjiž. ki ima samo eno linijo, smer: enolinijsko mišljenje ◊ antr. enolinijski razvoj premočrten razvoj človeka od pitekantropa preko neandertalca do modernega človeka ♪
- gadolínij -a m (í) kem. težka kovina rumenkaste barve, element Gd ♪
- gizdalíniti -im nedov. (í ȋ) ekspr., redko gizdalinsko se oblačiti, vesti: gizdalinili so v svojih z zlatom pošitih uniformah ♪
- glínica -e ž (í) metal. vmesni proizvod pri pridobivanju aluminija iz boksita: izdelava glinice; tovarna glinice in aluminija ♪
- glíničen -čna -o prid. (í) min., v zvezi glinični piroksen piroksen, ki vsebuje tudi glinico ♪
- hlíniti -im nedov. (í ȋ) prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično: hliniti bolezen, slabost; hliniti prijaznost, zanimanje; hliniti svetost; hlinil je, kakor da nič ne ve / ekspr. hliniti poštenjaka delati se, kazati se hlíniti se kazati se drugačnega, navadno boljšega, kot biti v resnici: hlinil se mi je, dokler ga nisem spregledal; zna se hliniti / ni tako dober, kot se hlini; v obraz se hlini, za hrbtom pa opravlja hlinèč -éča -e: ležal je s priprtimi očmi, hlineč spanje hlínjen -a -o: hlinjena ganjenost ♪
- inklinírati -am nedov. (ȋ) knjiž. nagibati se, težiti: že kot otrok je inkliniral h glasbi; inklinirati k uživanju alkoholnih pijač / inklinira k tuberkulozi je nagnjen k njej, dovzeten zanjo ♪
- izklíniti se -im se dov. (í ȋ) geol., navadno v zvezi s plast postopoma se tanjšati in nazadnje izginiti: spodaj debela plast se proti vrhu popolnoma izklini ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
