Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lini (6-30)

6.      apolíničnost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost apoliničnega: erotična in kozmična apoliničnost pesnikove lirike ♪
7.      baliníšče  -a s (í) igrišče za balinanje: vrgel je balinček na sredo balinišča ♪
8.      blíniti se  -im se nedov. (í ȋ) redko razblinjati se: vsaka rešitev se je blinila kakor milni mehurček ♪
9.      deklínica  -e ž (í) nar. vzhodno dekle, deklica: k delu je priganjala tudi deklinico ♪
10.      dekliníranje  -a s (ȋ) glagolnik od deklinirati: dekliniranje zaimkov ♪
11.      deklinírati  -am nedov. (ȋ) lingv. menjavati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku; sklanjati: deklinirati samostalnik ♪
12.      desalinizácija  -e ž (á) spreminjanje morske vode v sladko, razsoljevanje: naprave za desalinizacijo / desalinizacija morske vode ♪
13.      destalinizácija  -e ž (á) odpravljanje, opuščanje stalinske politike: destalinizacija in debirokratizacija v socialističnih deželah; proces destalinizacije ♪
14.      discipliníranje  -a s (ȋ) glagolnik od disciplinirati: discipliniranje armade, učencev / discipliniranje dela, duha ♪
15.      discipliníranost  -i ž (ȋ) lastnost discipliniranega človeka: discipliniranost delavcev, učencev; ob potresu se je pokazala velika discipliniranost prebivalstva / slogovna discipliniranost ♪
16.      disciplinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) navaditi koga na disciplino, na red: tega človeka bi morali disciplinirati; disciplinirati samega sebe; disciplinirati učence; počasi sem se discipliniral / disciplinirati svoja nagnjenja discipliníran -a -o deležnik od disciplinirati: vojska je bila odlično organizirana in dobro disciplinirana // ki se zavestno podreja disciplini: discipliniran igralec, vojak; učenec je discipliniran; vozniki in pešci bi morali biti bolj disciplinirani; postal je nenavadno discipliniran / te risbe so v stilizaciji strogo disciplinirane; prisl.: svoje naloge izpolnjuje disciplinirano; vesti se disciplinirano ♪
17.      dolínica  -e ž (í) manjšalnica od dolina: rodovitna dolinica ♪
18.      ênolínijski  -a -o prid. (ē-í) knjiž. ki ima samo eno linijo, smer: enolinijsko mišljenje ◊ antr. enolinijski razvoj premočrten razvoj človeka od pitekantropa preko neandertalca do modernega človeka ♪
19.      gadolínij  -a m (í) kem. težka kovina rumenkaste barve, element Gd ♪
20.      gizdalíniti  -im nedov. (í ȋ) ekspr., redko gizdalinsko se oblačiti, vesti: gizdalinili so v svojih z zlatom pošitih uniformah ♪
21.      glínica  -e ž (í) metal. vmesni proizvod pri pridobivanju aluminija iz boksita: izdelava glinice; tovarna glinice in aluminija ♪
22.      glíničen  -čna -o prid. (í) min., v zvezi glinični piroksen piroksen, ki vsebuje tudi glinico ♪
23.      hlíniti  -im nedov. (í ȋ) prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično: hliniti bolezen, slabost; hliniti prijaznost, zanimanje; hliniti svetost; hlinil je, kakor da nič ne ve / ekspr. hliniti poštenjaka delati se, kazati se hlíniti se kazati se drugačnega, navadno boljšega, kot biti v resnici: hlinil se mi je, dokler ga nisem spregledal; zna se hliniti / ni tako dober, kot se hlini; v obraz se hlini, za hrbtom pa opravlja hlinèč -éča -e: ležal je s priprtimi očmi, hlineč spanje hlínjen -a -o: hlinjena ganjenost ♪
24.      inklinírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. nagibati se, težiti: že kot otrok je inkliniral h glasbi; inklinirati k uživanju alkoholnih pijač / inklinira k tuberkulozi je nagnjen k njej, dovzeten zanjo ♪
25.      izklíniti se  -im se dov. (í ȋ) geol., navadno v zvezi s plast postopoma se tanjšati in nazadnje izginiti: spodaj debela plast se proti vrhu popolnoma izklini ♪
26.      izslíniti se  -im se dov. (í ȋ) slabš. naskrivaj, neopazno oditi: otrok se je izslinil iz sobe ♪
27.      kaolinít  -a m (ȋ) min. rudnina aluminijev silikat s hidroksilno skupino in vodo: plavljeni, surovi kaolinit ♪
28.      klínica  -e ž (í) manjšalnica od klina: nožek z eno klinico / priviti klinico v aparat britvico ♪
29.      klíničen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kliniko: klinični pregled; klinične preiskave / klinični oddelek za nalezljive bolezni; klinična bolnica bolnica, ki združuje več klinik/ ekspr. značaje je opisoval s klinično natančnostjo z veliko ♦ med. klinična diagnoza; klinična smrt stanje, ko preneha dihanje, oživljenje pa je še mogoče; psiht. klinična psihologija psihologija, ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi klínično prisl.: pacient je bil klinično že mrtev ♪
30.      klínik  -a m (í) žarg., med. zdravnik na kliniki: pregledal ga je klinik ♪

   1 6 31 56 81 106 131 156 181 206