Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

like (1.426-1.450)


  1.      trobelíkovec  -vca m (í) strup iz trobelike: zastrupiti se s trobelikovcem ♪
  2.      trôpoma  prisl. (ō) knjiž. v tropih: pozimi so se volkovi tropoma približevali naseljem / ljudje so tropoma hiteli na trg v velikem številu ♪
  3.      trózvók  -a m (ọ̑-ọ̑) muz. akord iz treh različnih tonov: toni trozvoka / durov sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in čiste kvinte, molov trozvok sestavljen iz osnovnega tona, male terce in čiste kvinte; zmanjšani sestavljen iz osnovnega tona, male terce in zmanjšane kvinte, zvečani trozvok sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in zvečane kvinte; pren., knjiž. trozvok opeke, betona in lesa ♪
  4.      trúmoma  prisl. (ū) knjiž. v trumah: trumoma bežati, preseljevati se / ekspr. v nekaterih deželah prebivalci trumoma umirajo od lakote v velikem številu, množično ♪
  5.      túba  -e ž (ú) 1. cevasta posoda za mazave snovi, ki se iztiskajo: zapreti tubo; iztiskati snov iz tube / barva, krema v tubi; tuba gorčice, majoneze 2. muz. veliko trobilo ovalne oblike z nizko ležečim tonskim obsegom: igrati tubo; tuba in rog ◊ anat. maternična tuba cevast organ, po katerem gre jajčece iz jajčnika; jajcevod; Evstahijeva tuba cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja ♪
  6.      tùintàm  in tù in tàm prisl. (ȕ-ȁ) 1. na nekaterih mestih, po nekaterih krajih: vrt zeleni, tuintam cvete drevo; sneg se je tuintam udiral do kolen; tuintam ob cesti smo videli velike skale 2. izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: tuintam poglejte v sobo k bolniku; le tuintam je rekel kako besedo; prim. tu ♪
  7.      túrški  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na Turke ali Turčijo: turški narod / turški športniki / turški predsednik // nanašajoč se na staro Turčijo: turški imperij / turški paša, sultan / turški vpadi / turški časi časi turških vpadov ● poljud. turški nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, strok. brkati nagelj; turški polmesec simbol muslimanske vere; pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; turška kopel vroča zračna kopel, ki ji sledi masaža in tuširanje; turška sablja sablja z zelo zakrivljenim rezilom; ekspr. turška vera muslimanska vera, islam; redko turško stranišče stranišče na počep ◊ anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; bot. navadna turška detelja krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis vicifolia; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov; turška kava kava, ki se kuha navadno s sladkorjem in servira z usedlino; lingv. turški jeziki jeziki, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki; vrtn. turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna; zool. turška grlica grlica rumeno rjave barve s črno liso na zadnjem delu vratu, Streptopelia decaocto túrško prisl.: govoriti (po) turško ∙ sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; sam.: popiti turško s smetano turško kavo ♪
  8.      učílo  -a s (í) 1. učno sredstvo, zlasti šolsko: izdelovati, uporabljati učila; tovarna učil; učila za pouk fizike; knjige, slike in druga učila 2. zastar. učenje: junec je že dober za učilo ♪
  9.      učínek  -nka m (ȋ) 1. pojav, ki nastane zaradi učinkovanja česa na kaj: učinek se lahko pokaže čez nekaj let; doseči, povzročiti določen učinek / rušilni učinki bombe; stranski učinki zdravila; učinki kisline / vzgojni učinki; učinek kazni / barvni učinek slike; estetski učinki / propagandni učinki knjige / dejanje, preračunano na zunanji učinek ♦ farm. diuretični učinek zdravila; jur. odložilni učinek pritožbe; pravni učinek kar neposredno izhaja iz določenega pravnega dejstva; kem. fotokemični učinek // publ. pojav, ki nastane zaradi učinkovanja česa na kaj in vpliva na duševnost koga: ustvariti posebne svetlobne, zvočne učinke / uporabljati cenene govorniške učinke 2. zaželena, pričakovana posledica kakega dela, prizadevanja: gospodarski učinek je bil velik; publ. dosegati pomembne izvozne učinke / ukrep ni imel nobenega učinka / plačevati koga po (delovnem) učinku po količini opravljenega dela // zaželena, pričakovana posledica dela kake naprave: povečati delovni učinek črpalke; stroj ima velik izkopni učinek ♪
  10.      udár  tudi udàr -ára m (ȃ; ȁ á) 1. udarec: dobiti boleč, silovit, smrtni udar / z enim udarom ga je ubil / po gozdu odmevajo udari sekire / srčni udar utrip / udar vesel ob vodno gladino; udar po oknu, železu / udar strele / to je bil zanjo hud udar; udar usode 2. navadno s prilastkom nenadno močno povečanje pritiska na kakem mestu zaradi pojavitve velike količine česa: preprečevati vodni udar v ceveh; posledice zračnega udara ob eksploziji // nenaden silovit nastop tega, kar izraža določilo: udar mraza, vročine 3. hiter, silovit vojaški napad: prestregli so glavni nasprotnikov udar; udar iz zasede 4. nasilna sprememba oblasti, vlade: fašisti so izvedli udar / državni udar brez sodelovanja ljudskih množic; vojaški udar 5. publ., navadno s prilastkom nenaden silovit nastop česa, kar ima negativne posledice za kaj drugega: gibanje je zadel udar diktature; frontalni udar opozicije / gospodarski, trgovski udar ● ekspr. strele so švigale udar na udar v majhnih časovnih presledkih; publ. taki nazori so prišli pod udar nasprotnikov take nazore so nasprotniki obsodili; publ. priti pod udar zakona morati podrediti svoje delovanje zakonu; publ. biti na udaru kritike biti kritično obravnavan, navadno z več strani, temeljito ◊ med. električni udar učinek električnega toka na človeško ali živalsko telo; toplotni udar vročinska kap; mont. hribinski udar hipna odkrušitev materiala s stropa rova zaradi sprostitve notranjih napetosti v kamnini; šah. taktični udar nepričakovana poteza, ki odločilno spremeni potek igre ♪
  11.      udárec  -rca m (ȃ) 1. sunkovit dotik, navadno z namenom prizadeti bolečino: udarec ga je zadel v tilnik; ekspr. udarci so padali z vseh strani; odbijati, prestrezati udarce; stisniti pest za udarec; umikati se pred udarci; z enim udarcem ga je pobil na tla; boleč udarec; močen, rahel, silovit udarec; udarec po glavi je bil smrten; udarec pri boksu / dajati, dobivati udarce // sunkovit dotik predmeta z drugim predmetom: udarec kose ob kamen; poškodba tkiva zaradi udarca // glas ob takem dotiku: slišati udarce; enakomerni udarci ure; kratek, zamolkel udarec / prisluškovati udarcem srca bitju, utripom / ob napovedi časa ob udarcu na gong bo ura pet 2. glagolnik od udariti: udarec kemblja, kladiva, sekire; udarec ptičjih peruti; povratni udarec napete vrvi; udarci kopit ob tla; udarci po kovini, lesu; udarec s palico, z roko / udarec strele 3. hiter, silovit vojaški napad: vzdržati sovražnikove udarce; udarec v bok je nasprotnika presenetil 4. navadno s prilastkom nenadno močno povečanje pritiska na kakem mestu zaradi pojavitve velike količine česa; udar: vodni, zračni udarec // nenaden silovit nastop tega, kar izraža določilo: udarec mraza, vročine 5. ekspr., navadno s prilastkom kar koga nenadoma zelo prizadene: doživeti hud, težek udarec; moralni, politični udarec; vdano nositi udarce usode, življenja / duševni udarec / pretil jim je finančni udarec; zadati dogmatizmu odločilni udarec ● očetova smrt je bila zanj hud udarec ga je zelo prizadela; publ. za dosego cilja se je posluževal tudi nizkih udarcev nepoštenih sredstev; ekspr. to je udarec s kolom po glavi brezobzirna zavrnitev; ekspr. ves njegov napor je bil udarec v prazno zaman; publ. pasti, priti pod udarec zakona morati podrediti svoje delovanje zakonu ◊ šport. delfinski udarec sočasni udarec z nogami pri plavanju delfina; direktni pri boksu z izprožitvijo roke naravnost naprej, nizki udarec prepovedani udarec nižje od pasu; začetni udarec pri nekaterih igrah z žogo udarec, podaja žoge, s katerim se začne igra ali del igre; servis ♪
  12.      udírati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) 1. pod pritiskom, težo pomikati se v navpični smeri navzdol: led, sneg se udira / razmehčana tla so se udirala pod nogami // zaradi lastne teže prodirati v navpični smeri navzdol v kaj: kolesa se udirajo v razmočeno zemljo; udiral se je do kolen v sneg; brezoseb. na pobočju se jim je do pasu udiralo 2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spreminjati položaj v smeri navpično navzdol: streha se udira // zaradi dotrajanosti, poškodovanosti padati navzdol: kjer se strop udira, so velike luknje 3. pod pritiskom, težo spreminjati obliko v smeri navpično navzdol: preproge so se udirale zaradi težkega pohištva // spreminjati obliko v smeri v notranjost: ob slabi hrani so se živalim lakotnice vse bolj udirale; bolniku se udirajo oči, prsi 4. ekspr. začenjati silovito teči: solze se ji udirajo po licih; iz nosu se mu večkrat udira kri udirajóč se -a -e: udirajoča se streha; udirajoča se močvirska tla ♪
  13.      udóben  -bna -o prid., udóbnejši (ọ́ ọ̄) ki pri uporabi daje občutek ugodja: udoben avtomobil, naslanjač; čevlji morajo biti udobni; udobna obleka / udobno bivališče // ki se uporablja brez težav: udobne stopnice; pot je položna in udobna // ki ne zahteva velikega napora: udobna služba; vožnja je bila udobna / udobno življenje udóbno prisl.: udobno ležati, spati; udobno krojena obleka ♪
  14.      udréti se  udrèm se tudi udêrem se dov., stil. uderó se; udríte se tudi uderíte se; udŕl se (ẹ́ ȅ, é) 1. pod pritiskom, težo pomakniti se v navpični smeri navzdol: led se je udrl; mehek sneg se globoko udre / razmočena tla so se pod vsakim korakom udrla // zaradi lastne teže začeti se pomikati navzdol: v hribih se je udrl plaz // zaradi lastne teže prodreti v navpični smeri navzdol v kaj: udreti se v pesek; konj se je udrl v zamet do trebuha; brezoseb. udrlo se mu je do kolen 2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spremeniti položaj v smeri navpično navzdol: del strehe se je udrl; zaradi preobremenjenosti se je strop udrl // zaradi dotrajanosti, poškodovanosti pasti navzdol: kjer se je plošča udrla, so velike luknje 3. pod pritiskom, težo spremeniti obliko v smeri navpično navzdol: na mestih, kjer je bilo pohištvo, se je preproga udrla // spremeniti obliko v smeri v notranjost: od stradanja so se živalim udrle lakotnice; bolniku so se oči, prsi globoko udrle 4. ekspr. začeti silovito teči: solze so se ji udrle, star. so ji udrle po licih; iz nosa se mu večkrat udre kri ● ekspr. tla so se mu udrla pod nogami, ko je to slišal počutil se je zelo ogroženega, nemočnega udréti pog., ekspr., v zvezi z jo hitro steči, oditi: udrl jo je za njimi; udreti jo proti domu, po stopnicah udŕt -a -o: udrt strop kraške jame; od udarca udrta čelada; ustrašila se je njegovih udrtih oči ♪
  15.      ugájati  -am nedov. (ȃ) z dajalnikom 1. biti tak, da vzbuja občutek ugodja: goveja juha mi ugaja; premraženemu človeku ugaja topla kopel; po okusu mi jed ne ugaja; zelo mu ugaja hladna pijača // biti tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam koga: ugajajo ji visoki moški; njena koketnost mu ne ugaja; slike zelo ugajajo mlajšim obiskovalcem razstave / ekspr. ritem ugaja tudi razvajenemu ušesu / ekspr. doma se vedem, kakor mi ugaja kakor hočem, želim 2. ugodno vplivati na rast, razvijanje; prijati: tem rastlinam ugaja peščena zemlja ugajajóč -a -e: vsem ugajajoči nasadi ♪
  16.      ugánjati 1 -am nedov. (ȃ) ekspr. 1. delati, početi: kaj pa uganjate, saj se bo strop podrl; ni prav, kar uganja / uganjati neumnosti, otročarije; take uganjajo, da jim kazen ne uide / kaj vse uganja z njim 2. z oslabljenim pomenom delati, povzročati, da nastane to, kar izraža samostalnik: uganjati hrup, trušč 3. z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: uganjati ljubosumnost, trmo, užaljenost ● ekspr. iz vsega uganja burke, norčije se norčuje, šali; ekspr. ne uganjaj ceremonij, cirkusa, panike ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem; ekspr. nekateri ljudje uganjajo razkošje živijo v (prevelikem) razkošju; ekspr. vse življenje uganja šport se ukvarja s športom uganjajóč -a -e: uganjajoč svojo trmo, je močno zacepetala ♪
  17.      ugódnost  -i ž (ọ́) 1. lastnost, značilnost ugodnega: ugodnost občutka / izkoristiti ugodnost položaja / ugodnost obročnega odplačevanja 2. navadno s prilastkom kar je za koga ugodno: ta ugodnost še velja; imeti, priznati, uživati posebne, velike ugodnosti / carinske ugodnosti; materialne ugodnosti ◊ jur. klavzula največjih ugodnosti klavzula v mednarodnih trgovinskih pogodbah, ki zagotavlja državam podpisnicam enake pogoje pri trgovanju ♪
  18.      uhàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje: uhat zajec; uhata žival 2. nav. ekspr. ki ima uho, ušesa: uhat ročaj / uhati listi knjige ◊ zool. uhati klobučnjak klobučnjak z uhljem podobnimi spolnimi organi, Aurelia aurita; uhati netopir netopir z dolgimi uhlji in dolgo, ozko letalno mreno, Plecotus ♪
  19.      uhljàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje: uhljate glave mul, oslov ∙ star. uhljata kučma kučma z naušniki ♪
  20.      ulékniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) ukriviti se, upogniti se navznoter v ledvenem delu: mačka se je uleknila in zlezla pod ograjo; krava se ulekne, če jo pogladiš po hrbtu / konj se je v diru uleknil / njeno telo se je uleknilo zaradi nenadne ostre bolečine / ulekniti hrbet // dobiti navzdol, navznoter rahlo ukrivljeno obliko: vrbova šiba se lepo ulekne / zaradi prevelike obremenitve se je deska uleknila rahlo upognila; vrv za perilo se je precej uleknila povesila ∙ ekspr. hrib se je uleknil v položno dolino polagoma, v rahlem loku prešel uléknjen -a -o: mačka z uleknjenim hrbtom; pot je speljana po uleknjenem žlebu; uleknjena drža; sedela je pokonci, uleknjena v križu; uleknjeno telo ∙ ekspr. žimnica je bila precej uleknjena ugreznjena; ekspr. solze so mu tekle po uleknjenih licih udrtih ♪
  21.      umételnik  tudi umetélnik -a m (ẹ̑; ẹ̑) 1. star. strokovnjak, mojster: orgle je izdelal domači umetelnik; krojaški umetelnik 2. zastar. umetnik: slike znanega umetelnika ♪
  22.      umételnost  tudi umetélnost -i ž (ẹ̑; ẹ̑) 1. lastnost, značilnost umetelnega: umetelnost vezenin / mojstrska umetelnost oblike 2. ustvarjalna, oblikovalna spretnost, sposobnost: za struženje takih figur je potrebna precejšnja umetelnost / obrtna umetelnost; umetelnost rok // dejavnost, dejanje, ki zahteva tako spretnost, sposobnost: obvladovati kako umetelnost / mojster kuharske umetelnosti 3. zastar. umetnost: poezija, glasba in druge umetelnosti ♪
  23.      umetníčenje  -a s (ȋ) glagolnik od umetničiti: preprosto izražanje in umetničenje / razložiti kaj brez umetničenja / umetničenje oblike ♪
  24.      umétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na umetnike ali umetnost: a) umetniški izraz, slog; umetniška dela; umetniško ustvarjanje / umetniški čut, dar; umetniška moč / tudi njegovi filozofski spisi so umetniški; slika velike umetniške vrednosti / umetniško ime igralke, slikarja / umetniške smeri; umetniška ustanova; kulturno-umetniško društvo / umetniška družba / umetniški svet svet, ki soodloča o usmeritvi in repertoarju umetniške ustanove; umetniški vodja gledališča kdor pripravlja predloge za izbor umetniških del kakega gledališča; večer umetniške besede prireditev, na kateri se berejo, recitirajo leposlovna dela, dramski odlomki b) umetniška galerija; umetniška razstava / umetniška razglednica razglednica z reprodukcijo umetniškega dela ● ekspr. on je umetniška duša zelo čustven človek z veliko domišljijo, sposobnostjo vživljanja umétniško prisl.: umetniško opisati; umetniško nadarjen; sam.: ocenjevanje umetniškega ♪
  25.      umiríti  -ím dov., umíril (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da se kaj (skoraj) ne giblje, premika: umiriti gugalnico, nihalo // narediti, povzročiti, da kaj poteka brez motenj: umiriti tek kolesa / umiriti dihanje 2. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo postane miren: znala ga je umiriti / umiriti splašeno žival / umiriti množico; umiriti razigrane otroke / umiriti svojo jezo; umiriti si vest 3. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pomiriti: umiriti sprte sosede / umiriti nasprotnike 4. povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: branje ga umiri; njen smeh ga je umiril; ekspr. pesem ji je umirila srce // povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: zdravila, ki umirijo kašelj; krč se je umiril / po obkladku se je bolečina umirila umiríti se 1. prenehati se gibati, premikati: veja se zamaje in spet umiri; voda se je počasi umirila / razburkano morje se je umirilo; po nevihti se je ozračje umirilo / ekspr. mlinsko kolo se je umirilo je obstalo, se ustavilo; nekaj časa mu je srce močno razbijalo, nato pa se je umirilo začelo normalno biti // ekspr. prenehati se hitro, zelo spreminjati: cene so se končno umirile 2. postati miren: otrok se je umiril in zaspal; dolgo časa se ni mogel umiriti / z leti se je umiril / njihovo družinsko življenje se je umirilo / proti jutru se kavarna umiri / položaj na fronti se še ni umiril 3. postati manj intenziven, manj izrazit: hrup se je umiril / nagon se mu je že umiril / spori med njimi so se umirili prenehali umírjen -a -o 1. deležnik od umiriti: umirjeni koraki; umirjeno dihanje; umirjeno morje 2. ki svojih čustev ne izraža silovito: umirjen človek; bila je umirjena ženska 3. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: umirjena skladba / umirjene oblike 4. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: umirjene barve / umirjena lepota; prisl.: umirjeno hoditi; na starost je živel zelo umirjeno ♪

   1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA