Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lika (3894)



  1.      likálec  -lca [tudi c] m () kdor se poklicno ukvarja z likanjem: likalec v konfekcijski delavnici
  2.      likálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na likanje: primerno mehka likalna podlaga / (električni) likalni stroj; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; likalna miza
  3.      likálka  -e [tudi k] ž () ženska, ki se poklicno ukvarja z likanjem
  4.      likálnica  -e ž () 1. prostor za likanje: stanovanjski blok ima svojo sušilnico in likalnico 2. (manjše) podjetje za likanje: lastnica pralnice in likalnice // obrat za likanje v tovarni: v novem tovarniškem poslopju sta nameščeni šivalnica in likalnica
  5.      likálnik  -a m () priprava, sestavljena iz kovinskega dela z gladko ploščo, ki se da segreti, in ročaja: priklopiti likalnik; vroč likalnik / električni likalnik; krojaški, potovalni likalnik; vlažilni (električni) likalnik; likalnik na oglje; podstavek za likalnik ♦ teh. likalnik z regulatorjem ali avtomatski likalnik
  6.      likálo  -a s (á) star. likalnik: vroče likalo
  7.      líkanec  -nca m () usnj. gladko, močno usnje za sedlarske in torbarske izdelke: puška v etuiju iz rjavega likanca
  8.      líkanje  -a s () glagolnik od likati: likanje perila; pranje in likanje / likanje jezika / likanje okusa
  9.      líkar  -ja m () kdor se poklicno ukvarja z likanjem: barvarji oblek in likarji ◊ zool. hrošč, katerega ličinka uničuje ličje sadnega drevja, Scolytus
  10.      líkarica  -e ž () ženska, ki se poklicno ukvarja z likanjem: likarice v kemični čistilnici / ročna, strojna likarica
  11.      líkati  -am nedov. () 1. potegovati z vročim likalnikom po tkanini, da se zgladi: gospodinja pere in lika; likati hlače, perilo; likati obleko na lice, narobe / likati na oglje z likalnikom na oglje; likati z vlažno krpo da se med likalnik in tkanino polaga vlažna krpa // delati kaj gladko, nezmečkano: likati pod pritiskom; likati s strojem ♦ usnj. likati usnje 2. knjiž. slovnično, stilno izboljševati: likati svojo govorico; likati jezik; likati verze 3. knjiž. vzgajati, oblikovati: učiti in likati mladino; likal se je v dobrega borca; likati se pri Cankarju / likati svoj slikarski dar 4. star. loščiti, svetliti: likati čevlje, nohte
  12.      alúmosilikát  -a m (-) kem. sol aluminijevega in silicijevega oksida s kovino: kalcijev, natrijev, železov alumosilikat
  13.      angélika  -e ž (ẹ̄) bot. do dva metra visoka gozdna ali vrtna zdravilna rastlina, Angelica: gozdna angelika
  14.      anglikánec  -nca m () pripadnik anglikanizma: je vnet anglikanec
  15.      anglikanízem  -zma m () protestantsko usmerjena vera na Angleškem: zgodovina anglikanizma
  16.      anglikánski  -a -o prid. () nanašajoč se na anglikance ali anglikanizem: anglikanski duhovnik; anglikanska cerkev
  17.      anglikánstvo  -a s () protestantsko usmerjena vera na Angleškem
  18.      aplíka  -e ž () redko našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju; aplikacija
  19.      aplikácija  -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu
  20.      aplikacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na aplikacijo: aplikacijska metoda / aplikacijski ornament
  21.      aplikatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na aplikacijo, uporaben: aplikativne vede, znanosti; aplikativna raziskovalna dela
  22.      bazílika 1 -e ž (í) 1. arhit. starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima: značilni tloris bazilike // rel. imenitnejša cerkev s posebnimi častnimi pravicami: bazilika sv. Petra 2. pri starih Grkih in Rimljanih veliko tržno in sodno poslopje
  23.      bazílika 2 -e ž () bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum: vonj rožmarina in bazilike
  24.      bazilikálen  -lna -o prid. () arhit. ki je v slogu bazilike: bazilikalna stavba; bazilikalni tloris / bazilikalna okna
  25.      belíkati se  -am se nedov. () ekspr. belo odsevati, bleščati se: hiše se belikajo izza drevja

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA