Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

licemerec (5)

1.      licemérec  -rca m (ẹ̑) nav. ekspr. licemerski človek: licemerci so se javno zgražali, skrivaj pa jo občudovali; taka vzgoja naredi iz otrok licemerce / knjiž. stari licemerec ga je sprejel prijateljsko, čeprav je snoval zaroto proti njemu hinavec ♪
2.      farizéj  -a m (ẹ̑) 1. pri starih Judih pripadnik verske sekte, ki je pretirano strogo razlagala verske predpise: farizeji in saduceji; lažna pobožnost farizejev 2. slabš. hinavec, licemerec: ne bodimo farizeji; kako se zgraža ta farizej ♪
3.      hipokrít  -a m (ȋ) knjiž. hinavec, licemerec: vem, da nisi hipokrit ♪
4.      licemér  -a m (ẹ̑) knjiž., redko licemerec, hinavec: ta človek je licemer ♪
5.      tartíf  tudi tartuffe -a [druga oblika tartíf tudi tarfúf] m (ȋ; ȗ) knjiž. hinavec, licemerec: v kuto preoblečen tartif; moderni tartifi ♪