Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
lica (501-525) 
- cíbora -e ž (í) sadno drevo ali njegov temno vijoličasti okrogli koščičasti sad: cibora cvete belo; okus po ciborah ♪
- cigánčica -e ž (ȃ) ciganska deklica: bosonoga cigančica ♪
- cigaréta -e ž (ẹ̑) tobačni izdelek iz razrezanega tobaka, zavitega v papirček: cigareta gori, ugasne; kaditi, prižgati, vleči, zviti cigareto; lahke, močne cigarete; cigarete drava; cigarete s filtrom; škatlica cigaret; doza za cigarete / cigareta slabo vleče; odpovedati se cigaretam kajenju cigaret ♪
- cikláma -e ž (ȃ) rastlina z vijoličasto rdečimi dišečimi cveti, ki raste zlasti po jasah: ob gozdu rastejo dišeče ciklame; opojni vonj po ciklamah ♦ vrtn. žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicum ♪
- ciklámen -mna -o prid. (ȃ) po barvi podoben ciklami: nebo nad morjem je vijoličasto, ciklamno in modro / ciklamna barva ♪
- cikórija -e ž (ọ́) rastlina z modrimi cveti v koških, ki raste zlasti ob potih: na cikorijo je sedel metulj // kavni nadomestek iz korenin te rastline: kupiti soli in cikorije; žlica cikorije / pijejo cikorijo namesto kave ♪
- cinerárija -e ž (á) vrtn. lončna rastlina z velikimi listi in s cveti raznih barv, Cineraria hybrida: kupiti v cvetličarni cinerarijo ♪
- cínkov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo ◊ min. cinkova svetlica najvažnejša cinkova rudnina; tisk. cinkova plošča plošča za ofsetni tisk ♪
- cíprje -a s (ȋ) bot., navadno v zvezi ozkolistno ciprje visoka rastlina gozdnih posek s suličastimi listi in temno rdečimi cveti, Chamaenerion angustifolium: razsežne poseke je pregrnilo visoko rdeče ciprje ♪
- citírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. dobesedno navesti tuje besedilo: citirati Vodnikove besede; citirati Župančiča; veliko je citiral iz Iliade // navesti vir: citirati uporabljeno literaturo 2. redko pozvati, poklicati, zlasti na sodišče: citirali so ga zaradi pričevanja citíran -a -o: pogosto citirana knjiga ♪
- cítrati -am nedov. (ȋ) star. igrati (na) citre: imenitno je citral in pel; učiti se citrati / deklica je citrala staro narodno pesem; pren., knjiž. veter citra ♪
- citrónka -e ž (ọ̑) 1. vrtn. lončna rastlina z močno dišečimi listi in drobnimi cveti, Pelargonium odoratissimum: goji citronke in pelargonije 2. bot. južnoameriška grmičasta rastlina s prijetno dišečimi, suličastimi listi, Lippia triphylla ♪
- cúnjica -e ž (ú) manjšalnica od cunja: s cunjico oviti kaj; deklica se je igrala s cunjicami, škatlicami in punčkami / oblečena v prazniške cunjice ♪
- cvetéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti 2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel 3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela // obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima 4. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti ● ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči cvetèč -éča -e: cveteč obraz; cveteč vrt; cveteča deklica; prim. cvesti ♪
- cvetíca -e ž (í) 1. redko roža, cvetlica: cvetica lepo diši; trgati cvetice; bele cvetice; šopek cvetic 2. agr. vonj vina: muškatova cvetica; vina z izrazito cvetico ◊ vet. večja bela lisa na čelu živali, zlasti konja ♪
- cvétka -e ž (ẹ̑) manjšalnica od cvetica ali cvetlica: dišeča, nežna cvetka; jesenska cvetka; pren., ekspr. cvetka poezije ● iron. to ti je (prava) cvetka lahkomiselno, lahkoživo dekle; ekspr. kje si pobral to cvetko neprimerno, nedostojno besedo; ekspr. tam je zrasla ta nežna cvetka to nežno dekle; iron. govor, poln retoričnih cvetk stilnih posebnosti; šalj. cvetke iz dijaškega življenja šaljive, zanimive zgodbe ♪
- cvetlíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cvetlice: cvetlični nasad; cvetlična greda / cvetlični lonec, vrt / blago s cvetličnim vzorcem rožastim / cvetlični med med, nabran na cvetlicah ♪
- cvetlíčica -e ž (í) manjšalnica od cvetlica: bela, nežna cvetličica ♪
- čád -a m (ȃ) knjiž. 1. prosojna, rahla meglica: nad kopnečimi snežišči se dviga čad; modrikast čad trepeta v parku; gozdovi so odeti v nežen čad; jutranji čad 2. dim: iz dimnikov se vije čad; črni čad plamenice / kuhinjski čad sopara, sopuh // saje: v predorih se na obleko seseda čad ♪
- čádast -a -o prid. (ā) knjiž. 1. prosojno megličast: čadast poletni večer 2. dimast: tovarniški dimniki se dvigajo v čadasto ozračje // sajast: čadast dim čádasto prisl.: nafta je čadasto gorela ♪
- čájca -e ž (ȃ) nar. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica: Svete in nedotakljive so bile samo tri ptice: lastovka, štorklja in grlica .. celo čajce so spadale mednje, čeprav ne vem, zakaj (M. Kranjec) ♪
- čákanje in čakánje -a s (á; ȃ) glagolnik od čakati: potrpežljivo čakanje; truden od dolgega stanja in čakanja / naveličan je čakanja na službo / stranka je zavzela taktiko čakanja ♪
- čárati -am nedov. (ȃ) po ljudskem verovanju 1. s skrivnostnimi silami vplivati na naravo: čarovnice so čarale; verjeli so, da zna čarati 2. preh. s čarovnimi sredstvi klicati ali ustvarjati kaj: čarati zaklade iz zemlje; pren. domišljija čara nove svetove; sanje mu čarajo pred oči čudovito prihodnost ♪
- čarôben -bna -o prid., čarôbnejši (ó ō) knjiž. 1. nenavadno, izredno lep: pogled na zasneženi gozd je čaroben; čarobni blesk luči // izredno privlačen, očarljiv: čaroben smehljaj; uprla je vanj čarobne oči 2. čaroven: čarobni napoj; čarobna palica / čarobna moč piščalke čarôbno prisl.: mesec je čarobno razsvetljeval pokrajino; čarobno lep svet ♪
- čarodéjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čarodeje ali čarodejstvo: čarodejski pripomočki; čarodejska palica ♪
376 401 426 451 476 501 526 551 576 601 
