Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
levi (432)
- lévi -a -o prid. (ẹ́) 1. ki je na isti strani telesa kot srce: leva noga, rama, roka; z levo stranjo telesa se je naslonil na zid; poškodovati si levo oko / levi čevelj za na levo nogo // ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je prevrnil na levi bok; leva stran ceste; levo zadnje kolo se je snelo / levi breg reke gledano v smeri toka; levo krilo vojske, moštva gledano v smeri napada 2. politično progresiven, napreden: poslanci leve opozicije; leva študentska organizacija / leve skupine v gibanju; levo krilo stranke ● nar. levi otroci otroci, ki jih ima poročen moški z žensko, s katero ni v zakonski zvezi, nezakonski otroci; ekspr. gleda kot levi razbojnik (na križu) grdo, hudobno; ekspr. danes je menda z levo nogo vstal ves dan je slabo
razpoložen; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. ne gre tako lahko, čeprav sem mislil, da bom to naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; pog. ne gre z levo roko obsojati njihovo ravnanje brez premisleka; pog. delo opravlja z levo roko ne temeljito, površno; star. zakon na levo roko zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora; morganatični zakon; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim ◊ grad. leva vrata vrata, ki se odpirajo v levo; mat. leva stran enačbe stran, ki je na levi strani enačaja; navt. levi bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. levi (zidan) štedilnik štedilnik, pri katerem se vratca odpirajo v levo; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; polit. italijanski levi center; strojn. levi navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v nasprotni smeri kot urni kazalec; šport. levi krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na levi strani, zlasti pri nogometu; levo krilo igralec, ki igra na levi strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu lévo prisl.: prehitevati levo; levo usmerjen časopis, politik; levo in desno od ceste ležijo njive; sedela je levo od njega; informacije dobite v sobi št. 15 levo ∙ nav. iron. deliti nauke levo in desno vsem ljudem; zamahoval je s palico levo in desno na vse strani; prim. leva1 ♪
- leviátan tudi leviatán -a m (ȃ; ȃ) po bibliji velikanska morska pošast: pokončati leviatana; pren., knjiž. kdo nas bo rešil tega leviatana ♪
- levíca -e ž (í) 1. leva roka, ant. desnica: položil ji je levico okoli ramen; enako spretno dela z levico kot z desnico; z levico si je zakrila oči / držati rokavice v levici ∙ bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica ne hvali se z dobrimi deli; iron. desnica ne ve, kaj dela levica delo je neenotno, neskladno // v prislovni rabi, v zvezi z na izraža levo stran: posadil ga je na svojo levico / na njegovi levici je sedelo lepo dekle; pren., publ. pisateljeva navzočnost na levici javnega življenja 2. polit. progresivna, napredna stranka ali taka skupina v stranki: predstavniki levice; spopad med desnico in levico / skrajna levica v gibanju / slovenska kulturna levica ♪
- levìč -íča m (ȉ í) levček: levinja z leviči ♪
- levíčar -ja m (ȋ) 1. kdor pri delu uporablja predvsem levo roko: precej otrok je levičarjev 2. polit. pripadnik progresivne, napredne stranke: levičarji in desničarji // pripadnik skrajne, radikalne smeri v nekaterih (komunističnih) partijah: maoistični levičarji med evropskimi komunisti 3. nav. evfem., v nekaterih deželah komunist: policija ga je nadzorovala, ker je bil levičar ♪
- levíčarka -e ž (ȋ) ženska oblika od levičar: težko piše z desno roko, ker je izrazita levičarka / v politiki je bila levičarka ♪
- levíčarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pripadnike progresivne, napredne stranke: levičarski politični krogi, voditelji / levičarske stranke / v reviji so sodelovali tudi levičarski umetniki / levičarski odklon v partijah levíčarsko prisl.: biti levičarsko usmerjen ♪
- levíčarstvo -a s (ȋ) 1. miselnost levičarjev, naprednih ljudi: takratni režim ga je preganjal zaradi njegovega levičarstva / sektaško levičarstvo 2. uporabljanje predvsem leve roke pri delu: prevladovanje desničarstva nad levičarstvom pri otrocih ♪
- levíčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) ki pri delu uporablja predvsem levo roko: levični in desnični otroci ♪
- levíčnik -a m (ȋ) kdor pri delu uporablja predvsem levo roko; levičar: biti izrazit levičnik ♪
- levínja tudi lêvinja tudi lévinja -e ž (í; ē; ẹ̄) 1. samica leva: levinja z mladičem; branila je otroke kot levinja svoje mladiče 2. ekspr., redko, navadno s prilastkom ženska, ki po lastnostih, zaželenih za področje njenega udejstvovanja, presega druge: izkušena levinja / salonska levinja ♪
- levít -a m (ȋ) 1. rel. naslov za duhovnika, diakona, kadar streže pri bogoslužju, zlasti pri slovesni maši: k oltarju je pristopil škof z leviti / maša z leviti asistirana maša 2. pri starih Judih pomočnik duhovnika pri daritvi v templju: veliki duhovnik v spremstvu levitov 3. mn., šalj., redko opominjanje, oštevanje: kdaj bo konec teh levitov ∙ šalj. brati, peti komu levite oštevati ga ♪
- levítev -tve ž (ȋ) glagolnik od leviti se: prva levitev rakov; kača ob levitvi; razvoj žuželke od levitve do levitve ♪
- levíti se -ím se nedov., lévi se in lêvi se (ȋ í) 1. odstranjevati si, slačiti si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se levi; pren., ekspr. Doživljal je tisto nevarno spremembo v sebi: prehod iz mladostnosti v zrelost. Levil se je (M. Jarc) 2. ekspr., v zvezi z v opuščati dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzemati drugačne: iz skromnega človeka se je levil v domišljavca ♪
- gléviti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. žvečiti, žuliti: glevil je ugaslo cigaro; gleviti tobak; počasi je glevil pipo ♪
- izlevíti se -ím se in zlevíti se -ím se dov., izlévi se in izlêvi se in zlévi se in zlêvi se; izlévil se in zlévil se (ȋ í) odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, ličinka se izlevi ● ekspr. po nesreči se je izlevil v preprostega človeka je postal ♪
- medlévica -e [med in mǝd] ž (ẹ̑) zastar. omedlevica: od groze je padla v medlevico; prve dni je preživela kot v medlevici ♪
- mendelévij -a m (ẹ́) kem. umetno pridobljen radioaktivni element, Md ♪
- olevíti se -ím se dov., olévi se in olêvi se; olévil se (ȋ í) odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se olevi / pajku se je olevilo tudi črevo ♪
- omedlévica -e [med in mǝd] ž (ẹ̑) lažja, kratkotrajna nezavest: to jo je tako prestrašilo, da je padla v omedlevico; biti v omedlevici; pren., ekspr. narod se je prebudil iz omedlevice ♪
- omedlévičen -čna -o [med in mǝd] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na omedlevico: omedlevične slabosti / živeti v omedlevičnih sanjah ♪
- péhlevi -ja m (ẹ̑) lingv. narečje perzijščine od 3. stoletja pred našim štetjem do 10. stoletja našega štetja: pesem v pehleviju ♪
- plévica -e ž (ẹ́) navadno v zvezi majaronove plevice posušen zdrobljen majaron, zlasti listi, ki se uporablja kot začimba: poper in majaronove plevice ♪
- plevíca -e ž (í) ženska, ki pleve: na polju je bilo precej plevic; žanjice in plevice ◊ zool. močvirska ptica z rdeče rjavim perjem in dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom, Plegadis falcinellus ♪
- požléviti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. popiti, izpiti: brž je požlevil svojo merico vina ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226