Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lete (126-150)



  1.      spodletéti  -ím tudi izpodletéti -ím dov., spodlêtel tudi izpodlêtel (ẹ́ í) 1. spremeniti smer premikanja ob dotiku s čim trdim, gladkim: sekira spodleti ob grči / urezal se je, ker mu je nož spodletel / dobro drži, da ti žebelj ne spodleti // brezoseb. spodrsniti, zdrsniti: na ledu, mokri skali mu je spodletelo 2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt, namera, poskus, ukana spodleti; vse, česar se loti, mu spodleti; brezoseb.: v poklicu mu je večkrat spodletelo; priznal je, da mu je v matematiki spodletelo da je dobil negativno oceno spodletèl in spodletél tudi izpodletèl in izpodletél -éla -o: spodletel načrt, napad
  2.      spreletéti  -ím tudi izpreletéti -ím dov., sprelêtel tudi izprelêtel (ẹ́ í) nav. ekspr. 1. hitro, za kratek čas se pojaviti po telesu, delu telesa, navadno zaradi slabega telesnega počutja, vznemirjenja: drhtavica, mraz, srh spreleti človeka; mravljinci so ga spreleteli po hrbtu; kurja polt ga je spreletela po vsem telesu; brezoseb.: spreletelo ga je, ko jo je zagledal; spreletelo jo je do kosti, od nog do glave; od strahu ga je mrzlo spreletelo // hitro, za kratek čas se pojaviti sploh: nasmeh mu je spreletel ustnice; rdečica mu je spreletela obraz; v njenih očeh se je nekaj spreletelo // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: groza, strah ga spreleti; človeka spreleti nemir; čudni občutki so ga spreleteli / spreletela jo je huda slutnja 2. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: spreletela ga je misel, da so ga vsi zapustili; brezoseb. odkrili so me, ga je spreletelo 3. v zvezi spreleteti z očmi, s pogledom nahitro pogledati, pregledati: z očmi je spreletel po dvorani; s pogledom je spreletela po zbranih spreletéti se tudi izpreletéti se leteč se premakniti sem in tja: golobi so se spreleteli nad trgom; zasvetlikalo se je, kakor bi se spreletela kresnička / vrane so se spreletele s travnika v gozd odletele // z letanjem se razgibati: čebele se morajo spreleteti / petelinčka je prijelo, da bi se malo spreletel po dvorišču ● nar. nebo se je spreletelo se je zvedrilo; nar. poletna nevihta se hitro spreleti preide, mine; nar. do večera se bo že spreletelo prenehalo deževati
  3.      sprepletênost  -i ž (é) prepletenost: sprepletenost niti / slikati življenje v njegovi raznoličnosti in sprepletenosti
  4.      srednjeléten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je v srednjih letih: srednjeleten moški
  5.      staroléten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. silvestrski: staroletna noč ● ekspr. košat, staroleten hrast star
  6.      stóléten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. star sto let: stoleten starček / stoleten gozd 2. nanašajoč se na dobo stotih let: stoletni ciklus; stoletna zgodovina naroda / stoletni koledar koledar s podatki za najmanj sto let; stoletna pratika pratika s koledarskimi podatki in vremenskimi napovedmi za celo stoletjezgod. stoletna vojna vojna med Anglijo in Francijo zaradi nasledstva na francoskem prestolu v letih 1339 do 1453
  7.      stoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) ekspr. večleten, dolgoleten: stoletno upiranje / stoletne izkušnje zelo stare; stoletna lipa / stoletna roža agava
  8.      svetoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sveto leto: svetoletno romanje v Rim / svetoletni odpustki
  9.      šéstdesetléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star šestdeset let: še ne šestdesetleten je hudo zbolel; šestdesetletna ženska 2. ki traja šestdeset let: šestdesetletno delovanje društva
  10.      šéstléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star šest let: šestleten otrok 2. ki traja šest let: po šestletnem premoru je spet začel nastopati / nekdaj šestletna gimnazija // ki je za dobo šestih let: šestletna pogodba
  11.      šéstnajstléten  in šestnájstléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑) star šestnajst let: še ne šestnajstleten je odšel v partizane; šestnajstletno dekle
  12.      štíridesetléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) 1. star štirideset let: štiridesetleten moški 2. ki traja štirideset let: štiridesetletno delovanje organizacije
  13.      štíriléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) 1. star štiri leta: štirileten otrok 2. ki traja štiri leta: štiriletna praksa; šolanje je štiriletno // ki je za dobo štirih let: skleniti štiriletno pogodbo ♦ agr. štiriletni kolobar kolobar, pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v štirih letih
  14.      štírinajstléten  in štirinájstléten -tna -o prid. (-ẹ̑; á-ẹ̑) 1. star štirinajst let: štirinajstleten fant 2. ki traja štirinajst let: štirinajstletno obdobje
  15.      letékst  -a m (ẹ̑-ẹ̑) rad. prenašanje računalniško pripravljenih informacij v obliki besedil, risb po televiziji, ki se lahko sprejemajo s televizijskim sprejemnikom z dodatno napravo: televizijska postaja je uvedla teletekst
  16.      teletênje  -a s (é) telitev: pomagati pri teletenju
  17.      tísočléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) 1. star tisoč let: tisočletno mesto / tisočletna kultura 2. ki traja tisoč let: tisočleten razvoj / tisočletna zgodovina naroda
  18.      tisočléten  -tna -o prid. (ẹ̑) ekspr. dolgoleten, dolg: ljudstvo se je otreslo tisočletne podrejenosti; tisočletna prizadevanja človeškega duha
  19.      toaléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na toaleto: toaletni dodatki / toaletni prostori; toaletna mizica mizica s toaletnimi potrebščinami; toaletne potrebščine; toaletna torbica torbica, škatla za toaletne potrebščine; toaletno milo / toaletni papir vpojen, mehek, steriliziran papir
  20.      léten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) knjiž., redko letošnji: toletni pridelek
  21.      tólikoléten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki traja nedoločeno veliko število let: tolikoletno sodelovanje je dalo dobre rezultate / tolikoletne izkušnje
  22.      trídesetléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) 1. star trideset let: tridesetletna ženska 2. ki traja trideset let: rezultati tridesetletnega raziskovanja ♦ zgod. tridesetletna vojna vojne med protestanti in katoličani v letih od 1618 do 1648
  23.      tríléten  -tna -o prid. (-ẹ̑) 1. star tri leta: trileten otrok 2. ki traja tri leta: triletna šola; vojaška služba je bila triletna // ki je za dobo treh let: triletna pogodba / triletni stroški ◊ agr. triletni kolobar kolobar, pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v treh letih
  24.      ukletênje  -a s (é) glagolnik od ukletiti: ukletenje krompirja, vina
  25.      uklétev  -tve ž (ẹ̑) glagolnik od ukleti: preprečiti ukletev / ekspr. ukletev leži na hiši, zato ni sreče ne zdravja // ukletost, ukletje: rešiti koga ukletve

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA