Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

leposlovec (5)

1.      leposlóvec  -vca m (ọ̑) pisec leposlovnih del: priznan leposlovec // zastar. estet ♪
2.      beletríst  -a m (ȋ) pisec beletrističnih del, leposlovec: domači beletristi; moderna smer beletristov ♪
3.      krasnoslóvec  -vca m (ọ̑) 1. star. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: bil je pravi umetnik in ne krasnoslovec 2. zastar. estet, leposlovec: naš krasnoslovec Stritar ♪
4.      lepo...  prvi del zloženk nanašajoč se na lep prid.: lepobeseden, lepoglasen, lepoličen / leposlovec ♪
5.      lepoznánec  -nca m (ȃ) zastar. leposlovec: v časopisu so sodelovali tudi lepoznanci // estet: tehnika ga ne zanima, on je predvsem lepoznanec ♪