Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

lepek (9)

1.      lépek  -pka m (ẹ̑) biol., kem. lepljiva beljakovina v žitnem zrnu; gluten: elastičnost lepka ♪
2.      lépek  -pka -o prid. (ẹ́) knjiž. lepljiv: klej je lepek / lepko ilovnato blato / žaba je ujela muho s svojim lepkim jezikom; miza je lepka od polite kave ♦ bot. lepki lan lépko prisl.: premočena obleka se lepko drži telesa ♪
3.      nalépek  -pka m (ẹ̑) kar se nalepi: z nalepki okrasiti, spremeniti kaj / kontrolni kuponi so brez ustreznih nalepkov; nalepki na škatlicah za vžigalice nalepke; pren., ekspr. kritik mu je nalepil različne nalepke ♪
4.      oblépek  -pka m (ẹ̑) knjiž., redko obliž: pritrditi obvezo z oblepkom / zdravilni oblepek ♪
5.      prelépek  -pka m (ẹ̑) zal. listek, navadno z besedilom, ki se nalepi čez določeno besedilo: na prelepku je popravljena letnica izida knjige ♪
6.      prilépek  -pka m (ẹ̑) 1. kar se prilepi k čemu: odstraniti blatne, snežne prilepke 2. ekspr. nepotreben dodatek, pristavek: taki prilepki romanu samo škodijo 3. star. obliž: od zdravnika je odšel s prilepki na obrazu ◊ zool. sladkovodni polž s kapičasto hišico, ki se prilepi na kamenje, vodno rastlinje, Ancylus ♪
7.      zlépek  -pka m (ẹ̑) kar je zlepljeno: zlepki se prijemljejo na podplate; zlepki filmskega traku ♪
8.      aglutinát  -a m (ȃ) med. sprimek, zlepek: aglutinat celic ♪
9.      alónža  -e ž (ọ̑) fin. podaljšek, prilepek menice, na katerega se zapišejo nadaljnji prenosi menične terjatve ♪