Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

leni (1370)

1.      leniníst  -a m (ȋ) pristaš leninizma: biti v besedah in ravnanju leninist ♪
2.      leninístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na leninizem: leninistična načela / marksistično-leninistična teorija o diktaturi proletariata ♪
3.      leninízem  -zma m (ȋ) marksizem, kot ga je razvil in konkretiziral Lenin v razmerah oktobrske revolucije: proučevati leninizem; osnove marksizma in leninizma / ideolog marksizma-leninizma ♪
4.      léninski  -a -o prid. (ẹ̑) tak kot pri Leninu: leninski slog dela; te besede niso niti Leninove niti leninske / publ. leninsko načelo kolektivnega vodstva Leninovo // ki je v skladu z leninizmom: partija leninskega tipa ♪
5.      lenír  -ja m (í) 1. zastar. ravnilo: svinčnik in lenir 2. nekdaj orodje z zelo dolgim ročajem za lovljenje plavajočega lesa, hlodov: z lenirjem je odšel k narasli Soči ♪
6.      leníti  -ím nedov., tudi léni (ȋ í) knjiž. delati koga lenega: soparica človeka leni / utrujenost mu je lenila telo leníti se star. lenariti: ne gre, da bi pohajkoval in se lenil / nekaj delavcev se je lenilo v senci ♪
7.      lenív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben: vročina ga je delala lenivega / gledati z lenivimi očmi / leniva hoja 2. ekspr. ki se počasi premika: leniva reka ♦ med. lenivo črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej lenívo prisl.: lenivo sloneti na ležalniku; megle se lenivo vlačijo po dolini ♪
8.      lenívec  -vca m (ȋ) 1. zool. sesalec z gosto dlako, ki živi na drevju v južnoameriških pragozdovih, tako da se obeša na veje, Bradypus: triprsti lenivec 2. redko len človek: ne podpirajte lenivcev 3. nar. zahodno lenobnost, lenoba: na topli peči ga je obšel lenivec ◊ pal. orjaški lenivec v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti ♪
9.      lenívost  -i ž (í) stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: lenivost ga prevzema / upor zoper duhovno otopelost in moralno lenivost ♦ med. lenivost črevesja ♪
10.      člénica  -e ž (ẹ̑) lingv. členek: vprašalna členica ♪
11.      členítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od členiti: funkcionalna členitev gradbene površine; členitev pročelja / členitev literarnega dela ♪
12.      čléniti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. 1. deliti celoto na zaključene dele, enote: funkcionalno členiti gradbene površine // delati kaj členovito: morje členi obalo 2. ugotavljati sestavne dele česa; razčlenjevati: členiti idejno in vsebinsko strukturo drame; roman se členi po zaporedju zgodovinskih dogodkov člénjen -a -o: črv s členjenim telesom; bogato členjena vrata ♪
13.      čresleníca  tudi čreslénica -e ž (í; ẹ̑) usnj. raztopina čreslovine z dodatki, ki se uporablja za strojenje: namakati kože v čreslenici ♪
14.      dokolénica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., redko gamaša, golenica: obuti dokolenice; praporščak je udarjal s paličico po dokolenicah ♪
15.      dvóčlénik  -a m (ọ̑-ẹ̑) mat. izraz, ki ima dva člena: kubiranje dvočlenika ♪
16.      ênočlénik  -a m (ē-ẹ̑) mat. izraz, ki ima en člen ♪
17.      galénik  -a m (ẹ̄) farm. v lekarni izdelano zdravilo: surovine za pripravo galenikov ♪
18.      galénika  -e ž (ẹ̄) farm. farmacevtska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem galenikov: v lekarni sta oddelka za recepturo in galeniko ♪
19.      galenít  -a m (ȋ) min. rudnina svinčev sulfid, svinčev sijajnik ♪
20.      galenízem  -zma m (ȋ) med. nauk starorimskega zdravnika Galena o vplivu telesnih sokov na nastanek bolezni ♪
21.      goleníca  -e ž (í) 1. nav. mn. zgornji del škornja: golenice mu segajo pod kolena; visoke golenice; škornji s podvihanimi golenicami / usnjena golenica // gamaša: obul je lahke čevlje in si nataknil golenice 2. anat. kost na notranji strani goleni: zlomil si je golenico; golenica in mečnica ♪
22.      goleníčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na golenico: golenične mišice / usnjeni škornji s trdim goleničnim ščitom ♪
23.      goleníšče  -a s (í) zgornji del škornja; golenica: škornji s tesnim goleniščem ♪
24.      heleníst  -a m (ȋ) strokovnjak za starogrški jezik in kulturo: bil je latinist in helenist ♪
25.      helenístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na helenizem: helenistična umetnost; helenistično gledališče / helenistično obdobje starogrške zgodovine / helenistični elementi v klasicizmu ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226