Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
lene (332-356) 
- spinél tudi špinél -a m (ẹ̑) min. poldrag kamen rdeče, modre, zelene barve: prstan s spinelom ♪
- steklárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na steklarje ali steklarstvo: steklarska delavnica / steklarska industrija / steklarski mojster, tehnik, vajenec / steklarski nož nož za rezanje šip, stekla; steklarsko kladivo ♦ obrt. steklarski kit kit iz krede ali gline ter veziva; steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. steklarski pesek kremenov pesek za izdelavo, obdelavo stekla ♪
- steklén -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na steklo: stekleni drobci so ležali po tleh; pripravljati stekleno maso / ogrlica iz steklenih biserov; stekleni kozarci; steklena embalaža; steklena vaza; stekleno posodje / steklen lesk oči / s steklenim pogledom je gledal v daljavo s pogledom, pri katerem so oči nepremične in veke široko razprte ◊ agr. steklen krompir krompir, ki je zaradi bolezenskih sprememb trd in prosojen; elektr. stekleni izolatorji; teh. stekleni papir zelo trden papir, na eni strani posut z drobci stekla, za brušenje, glajenje lesa; tekst. steklena tkanina tkanina, stkana iz steklenih vlaken; steklena vlakna vlakna, narejena iz omehčanega stekla stekléno prisl.: stekleno gledati; stekleno se svetiti; stekleno modro nebo; sam.: kar je bilo steklenega, so pri selitvi dobro zavarovali ♪
- stekleníca -e ž (í) višja steklena posoda za tekočine z ozkim, podolgovatim grlom: napolniti steklenico; odpreti, zamašiti steklenico; piti iz steklenice; natočiti vino v steklenico; litrska steklenica; okrogla, ploščata, trebušasta steklenica; steklenica iz zelenega stekla; pokrovčki za steklenice / slatinska steklenica; termos steklenica steklenica z dvema stenama, ki le malo prepušča toploto; steklenica za pivo, za peneča se vina; grlo, vrat steklenice / pločevinasta, porcelanasta steklenica / steklenica olja, piva, vina // vsebina steklenice: izpiti steklenico do dna ● ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače) ◊ fiz. leydenska steklenica nekdaj kondenzator v obliki steklenega valja, ki ga na obeh straneh obdaja plast kovine; gost. bordoška steklenica s kratkim vratom za temna in rdeča vina, 0,7 l; kem. reagenčna
steklenica rjava ali brezbarvna steklenica za shranjevanje reagentov, kemikalij ♪
- stekleníčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na steklenico: pentljo je pritrdila na steklenični vrat / steklenično vino ustekleničeno vino ◊ agr. steklenična klet klet, kjer je spravljeno vino v steklenicah stekleníčno prisl.: obleka steklenično zelene barve ♪
- steklenína -e ž (í) stekleni izdelki: prodajati steklenino; porcelan in steklenina / v vežnih oknih se je zatresla steklenina so se zatresle šipe; ima dosti steklenine steklene posode / laboratorijska steklenina ♪
- stêklo -a s (é) trda, krhka, navadno prozorna snov, ki se dobi s taljenjem kremena, sode in dodatkov: steklo se tali; obdelovati, proizvajati steklo; barvasto, brezbarvno, motno steklo; drobci stekla; posoda iz stekla / jensko steklo odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom; neprebojno steklo; optično steklo ki se uporablja pri izdelavi optičnih priprav; nož za steklo // izdelek iz take snovi, zlasti v obliki plošče: steklo je padlo na tla in se razbilo; obrisati orošena stekla; sončni mrk so opazovali skozi zatemnjeno steklo; slišalo se je žvenketanje stekel v oknih šip / povečevalno steklo preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari // stekleni izdelki: kupiti steklo za zasteklitev; omara za steklo stekleno posodo / embalažno steklo; muransko steklo pihani, ročno oblikovani stekleni izdelki iz Murana ● ekspr. umakni se, saj nisi iz stekla delaš mi senco;
ekspr. trgovina je vsa v steklu ima veliko steklenih elementov; ekspr. dati kaj pod povečevalno steklo natančno in vsestransko proučiti ◊ arhit. ornamentno steklo ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano; avt. panoramsko steklo izbočeno vetrobransko steklo; fiz., kem. kronsko steklo ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; svinčevo steklo ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. laboratorijsko steklo odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se da oblikovati; topno steklo v vodi topna steklasta zmes kalijevih in natrijevih silikatov; vodno steklo topno steklo; min. rusko steklo rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom; muskovit; obrt. pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek;
petr. vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke; matirano steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; okensko steklo v obliki tankih plošč, ki se uporabljajo zlasti za zastekljevanje; plosko ali ravno steklo v obliki plošč; urno steklo okrogla, izbočena steklena ploščica, ki se v laboratoriju uporabja za pokrivanje steklenih posodic; votlo steklo stekleni izdelki, oblikovani s pihanjem; zeleno steklo zelene barve za izdelavo steklenic; žično steklo z vdelano mrežo iz tanke žice; um. slikati na steklo ♪
- stêklobrusílec -lca [u̯c in lc] m (ē-ȋ) delavec, ki z brusom obdeluje steklene predmete: izučiti se za steklobrusilca; steklopihalci in steklobrusilci ♪
- stêklopiháč -a m (ē-á) delavec, ki s pihanjem oblikuje steklene predmete: izučil se je za steklopihača ♪
- stêklopihálec -lca [u̯c tudi lc] m (ē-ȃ) delavec, ki s pihanjem oblikuje steklene predmete: steklopihalci in steklobrusilci ♪
- steklorézec -zca m (ẹ̑) delavec, ki razrezuje steklo, steklene plošče: steklobrusilci in steklorezci / redko steklorezec je prišel vstavit v okno novo šipo steklar ♪
- stêkloslikár -ja m (ē-á) 1. um. kdor se ukvarja s slikanjem na steklo ali s sestavljanjem kosov barvastega stekla v sliko: baročni, srednjeveški stekloslikarji 2. kdor poklicno slika okrasje na steklene izdelke ali izdeluje napisne plošče: zaposliti se v steklarni kot stekloslikar ♪
- stráh -ú stil. -a m, mn. strahóvi (ȃ) 1. neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno) sovražnih, nevarnih okoliščin: v temnem gozdu je fanta obšel, prešinil, prevzel, ekspr. popadel strah; oči so izražale strah; slika ji je vzbujala strah; kričati, osiveti, prebledeti, tresti se od strahu; hud, ekspr. blazen strah; biti bled od strahu / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: otroke je rado strah; strah ga je iti v temi spat; ob teh čudnih glasovih ga je postalo strah // tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega: med ljudmi se je širil, je zavladal strah pred boleznijo; pobegniti iz strahu pred kaznijo; v strahu, da ne bi česa izdal, je molčal / premagati strah pred nastopom vznemirjenost zaradi mogočega neuspeha; strah za sina je bil neutemeljen skrb, da se mu zgodi kaj hudega, neprijetnega / bil je v strahu za
delo bal se je, da bi ga izgubil; bil je v strahu, da bodo njegovo dejanje razkrili bal se je / bližati se nasprotniku brez strahu, s strahom / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: strah ga je bolezni, smrti boji se; ekspr. strah ga je plavati daleč od obale ne upa si; ekspr. strah ga je tega položaja ne čuti se dovolj sposobnega, močnega zanj; strah jo je za otroke skrbi jo, da se jim ne bi zgodilo kaj hudega 2. kar vzbuja, povzroča tako stanje: znebiti se strahov; to je strah le za otroke / ekspr. profesor matematike je bil strah in trepet šole / tak si, da bi bil dober za strah za strašilo / hiša strahov v cirkusu // nav. mn., po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v grozljivi zaznavni obliki: bati se strahov; videti strahove; polnočni strahovi; pravljica o strahovih in čarovnicah; kot strah je drvel skozi vas 3. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža težavnost, mučnost česa: strah je, če nihče ne
razmišlja / strah in groza je, če kar naprej dežuje zelo neprijetno je; strah in groza bo, če bo zamudil zelo se bodo jezili 4. v medmetni rabi, v zvezi strah in groza izraža zgražanje, ogorčenje: koliko živali je poginilo, strah in groza; strah in groza, kakšen pa si ● ekspr. strah mu leze v kosti začenja se bati; ekspr. fant je bil strah vse ulice vsi v ulici so se ga bali; pog. imeti strah pred kom, čim bati se koga, česa; ekspr. nagnati, vliti komu strah v kosti prestrašiti, vznemiriti ga; ekspr. videti strahove tam, kjer jih ni neutemeljeno, brez potrebe se bati česa; ekspr. povsod vidi same strahove vse se mu zdi nevarno, težko; ekspr. bil je napol mrtev od strahu zelo se je bal; star. vzeti koga v strah zagroziti komu s kaznijo, kaznovati ga, da ne bi delal več česa nezaželenega, negativnega; star. biti v strahu komu biti mu iz strahu pokoren, poslušen; star. imeti koga v strahu ne dopustiti, da bi si
upal delati, ravnati po svoji volji; ura strahov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene; star. denarja mi je ostalo samo še za strah zelo malo; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. strah je sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni ◊ psih. nočni strah nevrotično pogojen strah, ki otroka napol zbudi iz spanja in v kratkem času spet preneha ♪
- suspendírati -am dov. in nedov. (ȋ) jur. začasno odstaviti, odstraniti koga z delovnega mesta, funkcije: suspendirati delavca, direktorja / suspendirati koga z dela / suspendirati komisijo; suspendirati športnika (začasno) mu prepovedati tekmovati // začasno razveljaviti, ne upoštevati kaj: suspendirati člene ustave / suspendirati jamstvo, zahtevo ◊ kem. povzročiti, da se netopni, trdni delci enakomerno porazdelijo po tekočini suspendíran -a -o: bil je suspendiran; suspendirana snov ♪
- súšec -šca m (ú) 1. star. marec: bilo je v začetku sušca / (meseca) sušca se je vrnil 2. nar. suho, posušeno drevo: sušci in zelene smreke 3. ekspr. zelo suh človek: kdo pa je tisti sušec ● star. sušec zmeraj vije, če z glavo ne, pa z repom v začetku ali ob koncu marca je navadno viharno, slabo vreme ♪
- svéčica -e ž (ẹ́) manjšalnica od sveča: prižigati svečice; okrasiti s svečicami / kostanji so imeli že nežne zelene lističe in svečice ◊ teh. svečka ♪
- svetlotísk -a m (ȋ) tisk. grafična tehnika, pri kateri se risba s kristalne steklene plošče, prevlečene s slojem želatine in kalijevega dikromata, odtiskuje s ploskim tiskom ♪
- svilár -ja m (á) delavec v proizvodnji svilene preje ali svilenih tkanin: zaposlen je bil kot svilar / sestanek predstavnikov jugoslovanskih svilarjev ♪
- svilárstvo -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo svilene preje ali svilenih tkanin: razvoj svilarstva ♪
- svílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na svilo: debelina svilne niti / svilna industrija ♦ zool. svilni prelec nočni metulj, katerega ličinka izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek, Bombyx mori ♪
- svilopréjka -e ž (ẹ̑) nočni metulj, katerega gosenica izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek: gojiti sviloprejko / murvova sviloprejka ♪
- svíst -a m (ȋ) oster, sikajoč glas: slišal se je svist biča, kose / redko svist svilene obleke šumenje, šuštenje / puščica je s svistom letela mimo ♪
- šampánjski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na šampanjec: šampanjski zamašek / šampanjski kozarci; šampanjska steklenica steklenica iz močnejšega stekla z daljšim vratom / šampanjska barva rumenkasta barva 2. agr., v zvezi šampanjska reneta zimsko jabolko zelene ali rumene barve ♪
- ščét -í ž, daj., mest. ed. ščéti in ščêti (ẹ̑) star. krtača: čistiti sod s ščetjo / ščet iz konjske žime, jeklene žice ∙ star. ostriči se na ščet na krtačo; star. lasje mu stojijo kot ščet pokonci; star. dlaka, naježena kot ščet zelo ♪
- ščétka -e ž (ẹ̑) manjša priprava za čiščenje in gladenje iz šopov ščetin, žic, vstavljenih v lesen, plastičen hrbet: očistiti s ščetko; mehka, trda ščetka / zobna ščetka; ščetka za nohte / sesalec s ščetkami za čiščenje knjig, sten // krtača: loščilna, žična ščetka; ščetka za odstranjevanje blata ● ekspr. v ščetko pristriženi brki zelo na kratko, tako da stojijo pokonci ◊ čeb. prvi členek stopalca zadnjih nog z dlačicami, s katerimi čisti čebela s telesa cvetni prah; elektr. prevodnik, ki vzdržuje električno zvezo med nepremičnimi in gibljivimi deli stroja, aparata; lov. šop temnejše, grobe dlake na zunanji strani zadnjih nog srnjadi ♪
207 232 257 282 307 332 357 382 407 432 
