Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

leh (293-317)



  1.      razplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da kaj ni več spleteno: razpletati lase; stala je pred ogledalom in se razpletala / razpletati kite, vence 2. delati, da se kaj (mrežasto) razširi v čem: drevo razpleta korenine; korenine se razpletajo globoko v tleh / v jetrih se razpletajo žile 3. lit. postopno končevati dogajanje: avtor zapleta in razpleta dramatične situacije 4. ekspr. govoriti, pripovedovati veliko, s številnimi podrobnostmi: začel je razpletati zgodbo, ki so jo že vsi poznali / razpletati pogovor o čem govoriti, pogovarjati seekspr. začel je razpletati svoje misli razvijati; ekspr. v glavi je začel razpletati načrt delati, snovati; ekspr. razpletati uganko reševati, razreševati razplétati se ekspr. potekati, razvijati se: razmišljala je, kako se bo stvar dalje razpletala; vse se razpleta po načrtu // postajati jasen, jasniti se: položaj se je začel razpletati ● ekspr. niti so se začele razpletati potek dogodka je postajal jasen, znan; ekspr. o tem se razpletajo čudne zgodbe nastajajo, se širijo
  2.      razplézati se  -am se dov. (ẹ̑) redko razrasti se, razširiti se: trte so se razplezale po tleh
  3.      razpljuskávati  -am nedov. () 1. s pljuskanjem razlivati: razpljuskavati vodo po tleh 2. povzročati, da kaj pljuska: veter razpljuskava morje
  4.      razpljúskniti  -em dov.) s pljuskom razliti: razpljuskniti vodo po tleh
  5.      razpljúsniti  -em dov.) s pljuskom razliti: razpljusnil je vodo po tleh
  6.      razrásti se  -rástem se in -rásem se dov., razrásel se in razrástel se (á) 1. narediti več poganjkov, vej: drevo se je razraslo; žito se je lepo razraslo; bujno, pahljačasto, vilasto se razrasti; razrasti se v širino, pri tleh 2. rastoč priti na večjo površino: korenine so se mrežasto, na široko razrasle; po njivi se je razrasel plevel / goba se je razrasla po vsem stanovanju 3. nav. ekspr. postati večji a) po obsegu: mesto se je v nekaj letih zelo razraslo / gibanje se je hitro razraslo b) po intenzivnosti: strah se je še bolj razrasel 4. v zvezi z v preiti, razviti se v to, kar izraža dopolnilo: grmovje se je razraslo v gosto živo mejo / v nekaj letih se je naselje razraslo v mesto / veter se je razrasel v orkan / zgodba se je razrasla v roman ● ekspr. dekle se je lepo razraslo razvilo; ekspr. v njunih srcih se je razrasla ljubezen zelo se imata rada razráščen -a -o: razraščene korenine; lepo razraščeno žito; prim. razrasel
  7.      razsípati  -am tudi -ljem nedov. ( ) 1. delati, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: otrok je razsipal sladkor; zrnje se je razsipalo po tleh / ognjenik razsipa pepel in kamenje bruha // delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipati pesek po dvorišču 2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: sonce razsipa svoje žarke; svetilka je razsipala mehko svetlobo po sobi / razsipati domislice 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: lahkomiselno razsipati denar; razsipal je z obema rokama zelo; pren. razsipati svoje moči
  8.      razstíljati  -am nedov. (í) nar. trositi, metati: razstiljati listje / razstiljati in obračati seno / razstiljati papir po tleh
  9.      razstláti  -stéljem dov., razstêlji razsteljíte (á ẹ́) nar. raztrositi, razmetati: razstlati listje, slamo / razstlati kopice sena / razstlati papir po tleh razstlán -a -o: polegli so po razstlani slami; grabiti razstlano seno
  10.      razsúti  -sújem dov., razsúl in razsùl (ú ) 1. narediti, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: razsuti zrnje; po nesreči je kovance razsula po tleh; vžigalice so se razsule; pren., knjiž. misli so se mu razsule kot biseri z niza // narediti, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsuti pesek po dvorišču 2. ekspr. oddati, razširiti, navadno v veliki količini: sonce je razsulo svoje žarke; svetilka je razsula po sobi mehko svetlobo / pomlad je razsula cvetje po travnikih 3. nar. podreti, porušiti: komaj so pozidali, kar so jim med vojno razsuli / obzidje so razsuli s tanki / razsuti šipo razbiti, zdrobiti razsúti se 1. razpasti (na sestavne dele): razsušeni škaf se je razsul / okno se je v hipu razsulo; ekspr.: igrača se je razsula na drobne koščke; razsuti se v nič 2. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: država, vojska se razsuje / njegovo gospodarstvo se je razsulo je propadlo razsút -a -o: razsuti kovanci ♦ teh. peljati tovor v razsutem stanju; trg. razsuto blago nepakirano blago
  11.      raztékati se  -am se nedov. (ẹ̑) 1. tekoč prihajati na večjo površino: mleko se je raztekalo po tleh; voda se je začela raztekati po dolini // tekoč prihajati kam sploh: vodna žila se razteka v več cevi 2. knjiž. ločevati se, cepiti se: tu se poti raztekajo; rokavi reke se raztekajo in spet stekajo
  12.      raztrésti  -trésem dov., raztrésite in raztresíte; nam. raztrést in raztrèst (ẹ́) 1. narediti, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: raztresti moko, sladkor; raztresti kovance po tleh; sadje se je raztreslo iz košare / konja sta raztresla deteljo / veter je raztresel seme po polju 2. povzročiti, da kdo ni več (miselno) zbran, osredotočen na kaj: pri učenju ga vsaka stvar raztrese; s svojim obiskom sta jo raztresla // povzročiti, da kdo preneha intenzivno misliti na kaj: delo ga raztrese; prijatelji so ga skušali raztresti; šel je na sprehod, da bi se raztresel; raztresti se z branjem raztrésen -a -o 1. deležnik od raztresti: pobirati raztresene stvari; po tleh raztreseno zrnje ∙ njegovi članki so raztreseni po revijah so, se nahajajo v revijah; hiše so raztresene po pobočju so na pobočju neenakomerno oddaljene druga od druge 2. ki ni sposoben dalj časa biti (miselno) zbran, osredotočen na kaj: raztresen človek; pri učenju je raztresen; prisl.: raztreseno govoriti
  13.      raztrosíti  in raztrósiti -im dov. ( ọ́) 1. narediti, da kaj drobnega pride na večjo površino, na več mest: raztrositi gnoj; raztrositi kopice sena / raztrositi listke po tleh / ptice raztrosijo seme po gozdu 2. ekspr. razširiti, razglasiti: raztrositi lažne novice; govorice so se hitro raztrosile po vasi raztrosíti se in raztrósiti se knjiž. razširiti se: rakave celice se raztrosijo po vsem telesu raztróšen -a -o: gnoj je raztrošen; po pobočjih raztrošene hiše
  14.      rdečíti  -ím nedov., rdéči in rdêči ( í) delati kaj rdeče: veter ji je rdečil lica; rdečiti si ustnice / ogenj jim je rdečil obraze; večerno sonce že rdeči gore / kri mu je rdečila srajco rdečíti se 1. postajati rdeč: vzhod se je vse bolj rdečil 2. knjiž. rdeče se odražati, kazati: sonce se je rdečilo skozi meglo; na tleh se je rdečila kri; po vejah se rdečijo jabolka
  15.      rèp  rêpa in répa tudi rép -a m ( é, ẹ́; ẹ́) 1. gibljiv, različno oblikovan podaljšek zadnjega dela trupa nekaterih živali: pes je dvignil, spodvil rep; prisekati rep; ribe krmarijo z repom; krava je z repom odganjala muhe; žival z dolgim repom; košat, kosmat rep; ploščat bobrov rep; ima dolg jezik kot krava rep / juha iz govejega repa; pren. v hlevu ima več repov (živine) // dlaka, perje, ki ta podaljšek prekriva: pav je razprl rep; izpuliti pero iz repa; žima iz konjskega repa; ptica s pisanim repom 2. navadno s prilastkom repu podoben del česa a) po mestu: rep letala, vozila b) po obliki: rep klopotca, kometa / ekspr.: ponev z dolgim repom; pipa s kratkim repom ustnikom 3. zadnji, končni del skupine ljudi, živali, predmetov: rep kolone, sprevoda; rep konvoja je zaostal / vagon na repu vlaka / biti, hoditi na repu za skupino 4. ekspr. dolga vrsta: rep pred pultom se je daljšal / čakati, stati v repu 5. pog. v šop speti lasje: narediti si rep / lase je počesala v dva repa // navadno v zvezi konjski rep visoko nad tilnikom v šop speti lasje: ima, nosi konjski rep / speti lase v konjski rep ● ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj navidez nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. stopiti komu na rep narediti, da ne more opravljati določene dejavnosti, storiti določenega dejanja; publ. naše moštvo je na repu lestvice na enem izmed zadnjih mest, na zadnjem mestu; ekspr. za mišji rep je manjkalo, pa bi me ujeli zelo malo; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičiloagr. kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom; anat. konjski rep šop hrbtenjačnih živcev na koncu hrbtenjače; rep mišice tanjši del mišice, ki je s kito pripet na kost; bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje; šport. rep smučke; teh. spoj na lastovičji rep spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez; zool. opice z oprijemalnim repom
  16.      réva  -e ž (ẹ̑) 1. ekspr. sočutja, pomilovanja vredna ženska: reva je v življenju veliko pretrpela; pomislil je na mater, kako mora reva delati / pogovarjale so se, kakšne reve so gospodinje 2. ekspr. slaboten, bolehen, šibek človek: ta reva vreče še premakniti ne more; bila je taka reva, da se niti obleči ni mogla sama 3. slabš. neodločen, bojazljiv človek: na odru je junak, v življenju pa reva; dokazati moraš, da nisi reva; prava reva je, nič si ne upa / kot psovka ali se bojiš, reva 4. knjiž. revež: borili so se, da delavec ne bi bil več izkoriščana reva / brez upanja je človek velika reva 5. star. trpljenje, težava, skrb: s pitjem je skušal pozabiti svoje reve; pripovedoval mu je o svoji revi in težavi // revščina, beda: reva jih je prisilila, da so se odselili; v mestu je vladala velika reva; ni poznal reve in pomanjkanja
  17.      revólverski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na revolver: revolverski naboji; revolverska cev / revolverski strel ● slabš. revolverski časopis časopis, v katerem ima večina člankov senzacionalno, malo vredno, plehko vsebinoteh. revolverska stružnica stružnica, pri kateri so obdelovalna orodja nameščena v glavi, ki se da hitro zasukati
  18.      ríž  -a m () kulturna rastlina toplih krajev, ki raste na tleh, pokritih z vodo, ali njeno seme: odcediti, oprati riž; sejati in saditi riž; žeti riž; makedonski riž; luščilnica riža; goveja juha z rižem; kakor riž beli, drobni zobje / glazirani riž ki ima posebno gladko in svetlečo se površino / dušeni riž; mlečni riž kuhan na mlekugastr. jetrni riž rižu podobna jušna zakuha iz jeter, jajc in moke; testeni riž rižu podoben izdelek iz rezančnega testa
  19.      rogóža  -e ž (ọ́) knjiž. rogoznica: pogrniti rogožo po tleh
  20.      rožljáti  -ám nedov.) dajati nizke, zveneče glasove: ključi rožljajo; veriga rožlja / ekspr. dež, toča rožlja po strehi rožljaje udarja; kamenje rožlja po skalnatem žlebu rožljaje pada // povzročati nizke, zveneče glasove: rožljati z denarjem v žepu; rožljati s ključi, z jedilnim priborom; rožljati s sabljo / ekspr. veter rožlja s suhimi stebli ∙ slabš. rožljati z besedami vsebinsko prazno govoriti; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno rožljáje: kovanci so se mu rožljaje stresli po tleh; rožljaje z ostrogami, je vstopil v sobo rožljajóč -a -e: rožljajoč ropot tramvajev; rožljajoča toča
  21.      rúpa  -e ž (ú) odprtina v kraških tleh, navadno manjša: žival je padla v rupo; voda se steka v bližnjo rupo; globoka rupa; rupa pod vrhom gore // nar. jama, kotanja: v rupi za hišo se nabira voda; dolinice in rupe / v rupi skrita hiša v vrtači, globelianat. zatilnična rupa odprtina v zatilnici, skozi katero prehaja hrbtenjača v možgane
  22.      rúšnat  -a -o prid. () pokrit z rušo: rušnat nasip; rušnata tla / tam imajo koče rušnate strehe ◊ bot. rušnata masnica na vlažnih tleh rastoča visoka trava z raskavimi listi in zelenimi klaski v latu, Deschampsia caespitosa; rušnata zvončnica
  23.      samopérka  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z enim stebelnim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh, Parnassia palustris
  24.      sámozaklópen  -pna -o prid. (-ọ̑) knjiž., navadno v zvezi samozaklopna vrata vrata, ki se zaradi posebnega okovja zapirajo sama: vrata med dvorano in kabinetom so zamenjali s samozaklopnimi vrati / prijel je za železen obroč na tleh in dvignil samozaklopna vrata loputo
  25.      séd  -a m (ẹ̑) šport. položaj telesa, ko telovadec sedi na orodju ali na tleh

   168 193 218 243 268 293 318 343 368 393  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA