Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
leh (417)
- léha -e ž (ẹ́) 1. nar. njiva, zlasti ožja: zorati lehe; velike lehe / lehe žita // del njive med dvema razoroma; ogon: šel je po njivi kar čez lehe in razore 2. star. oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu; greda: opleti leho; leha tulipanov; pren. pesnik je povezal cvetje svoje lehe ♪
- lehnják -a [tudi lǝh] m (á) lahka luknjičava apnena kamnina: voda teče čez mah in na njem se nabira lehnjak ♪
- boléhanje -a s (ẹ́) glagolnik od bolehati: dolgotrajno bolehanje ♪
- boléhati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) biti dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: mati že dolgo boleha; bolehati na jetrih; bolehati za mrzlico, neustalj. na mrzlici / drevesce boleha hira; pren. odbor društva boleha za nedelavnostjo; boleha za radovednostjo bolehajóč -a -e: bolehajoča žival ♪
- boléhav -a -o prid. (ẹ́) ki je dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: bolehav otrok, starček; vseskozi je bolehav; bolehav od rojstva / redko njegov obraz je bolehave sive barve ♪
- boléhavec -vca m (ẹ́) redko bolehav človek: starčki in bolehavci ♪
- boléhavost -i ž (ẹ́) stanje bolehavega človeka: bolehavost mu je podrla vse načrte; trdovratna bolehavost ♪
- bolêhen in boléhen -hna -o prid., bolêhnejši in boléhnejši (é ē; ẹ́ ẹ̄) ki je slabega, šibkega zdravja: bolehen otrok, starček; bolehen je in slabo hranjen / bolehna barva kože ♪
- boléhnež tudi bolêhnež -a m (ẹ̑; ȇ) bolehen človek ♪
- bolêhnost in boléhnost -i ž (é; ẹ́) stanje bolehnega človeka: zaradi bolehnosti večkrat manjka v šoli; vzroki bolehnosti otrok so različni ♪
- entelehíja -e ž (ȋ) filoz. gibalo smotrnega razvoja česa do popolne, dovršene oblike: razpravljati o entelehiji ♪
- izkolehati gl. skolehati ♪
- nadlehtje gl. nadlahtje ♪
- plèh plêha m (ȅ é) nižje pog. pločevina: na dvorišču je bil velik kup pleha / avtomobilski pleh ∙ nižje pog. koliko je povsod tega pleha avtomobilov; neskl. pril.: pleh muzika godba na pihala ♪
- pléha -e ž (ẹ́) nar. gola površina v gozdu, na njivi, travniku: listje in dračje so nosili na plehe ♪
- plehánovec -vca m (ȃ) privrženec ruskega filozofa Plehanova ♪
- plêhek stil. plehák -hka -o stil. -ó prid. (é ȃ é) 1. brezokusen, neokusen: plehka kava; piti plehko vino / nar. juha je spet plehka premalo slana 2. vsebinsko prazen: ogledali so si plehek film; plehke besede; plehka literatura; plehko govorjenje // ki je brez izrazitih potez, značilnosti: peti s plehkim glasom; plehek nasmeh 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plehek človek ♪
- plehkôba -e ž (ó) knjiž. plehkost: plehkoba takih doživetij / plehkoba dolgočasne družbe ♪
- plêhkost -i ž (é) lastnost, značilnost plehkega: plehkost juhe / čutil je plehkost njenih besed / motila jo je njegova plehkost; moralna plehkost ljudi ♪
- plehkôta -e ž (ó) knjiž. plehkost: plehkota lahkomiselnih ljudi ♪
- plehnàt -áta -o prid. (ȁ ā) nižje pog. pločevinast: plehnata škatla ♪
- podlehtje gl. podlahtje ♪
- preléhati -am dov. (ẹ̑) star. prekopati, prelopatiti: prelehati gredo ♪
- pritléhen -hna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, se nahaja pri tleh: pritlehne veje drevesa / pritlehen veter 2. ekspr. vsakdanji, navaden: pritlehne misli; pritlehne zadeve / pritlehen človek ♪
- skoléhati se -am se in skoléhati -am tudi izkoléhati se -am se in izkoléhati -am dov. (ẹ́ ẹ̄) star. 1. ozdraveti, pozdraviti se: dolgo je bil bolan, zdaj pa se je le skolehal; ranjenec se je kmalu skolehal 2. s težavo vstati: skolehal se je iz postelje / skolehati se na noge, pokonci ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226