Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

legat (76)

1.      legát ¹ -a m (ȃ) 1. rel. papežev odposlanec na kaki veliki verski prireditvi: legat na evharističnem kongresu; sprejem legata / papežev legat 2. pri starih Rimljanih pooblaščenec, odposlanec, namestnik v vojaških ali upravnih zadevah ♪
2.      legát ² -a m (ȃ) jur. kar kdo v oporoki zapusti fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča, volilo: izplačati legate; zapustiti velik legat dijaškemu domu // odredba, določilo o tem v oporoki: to vsoto je dobil na podlagi legata ♪
3.      legát ³ -a m (ȃ) zool. živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami; čebelar ♪
4.      légati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: vojaki so legali in vstajali; legati v posteljo; poleti rad lega v senco // knjiž. hoditi spat: navajen je, da pozno lega / star. poleti so trudni legali spat // knjiž. zbolevati, obolevati: ljudje so še vedno legali in celo umirali 2. knjiž. imeti spolne odnose: pijan je legal k njej 3. s prislovnim določilom nameščati se, razprostirati se na površini: prah lega na travo ob cesti in jo duši 4. knjiž., s prislovnim določilom pojavljati se, nastopati na površini: na dolino so začele legati dolge sence / megla je legala na jezero // z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak, noč lega (na pokrajino) / mir lega na zemljo; pren. čuden hlad mu lega v srce; težka mora lega na ljudi; na dušo mu legajo skrbi 5. knjiž., s prislovnim določilom postajati opazen, viden: na obraz ji lega rdečica ● knjiž. sonce je legalo k počitku zahajalo; knjiž. spanec ji lega na oči postaja zaspana; brezoseb., knjiž. lega jim na pljuča, zato kašljajo duši jih; knjiž. dim težko lega na prsi ovira, otežuje dihanje ♪
5.      legáto  prisl. (ȃ) muz., označba za način izvajanja vezano: igrati legato legáto -a m izvajanje tonov brez prekinitve med njimi: izrazno lep in poln legato ♪
6.      delegát  -a m (ȃ) kdor je izbran in pooblaščen za zastopanje določenih interesov, odposlanec: delegati so razpravljali o dosedanjem delu; izvoliti delegata; poslati svojega delegata na kongres; partijski delegat; delegat občanov ♦ rel. apostolski delegat ♪
7.      delegátka  -e ž (ȃ) ženska, ki je izbrana in pooblaščena za zastopanje določenih interesov, odposlanka: delegatke na kongresu; zbrala se je množica delegatov in delegatk ♪
8.      delegátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na delegate, odposlanski: delegatsko zborovanje ♦ jur. delegatski volilni sistem volilni sistem, po katerem volijo predstavniki ožje teritorialne skupnosti delegate za predstavništvo širše teritorialne skupnosti ♪
9.      izlégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja; leči: ta čas samice izlegajo jajčeca izlégati se ekspr. nastajati, pojavljati se: med študenti se izlega večina revolucionarjev ♪
10.      nalégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. knjiž., s prislovnim določilom pojavljati se, razprostirati se na površini: na mesto je začela nalegati megla / iz dimnika spet nalega črn dim se vali proti tlom / pričele so nalegati prve slane padati // z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak, noč že nalega / na zemljo nalega mir; pren. na srce ji nalega potrtost; na obraze je začela nalegati skrb 2. teh. biti drug na drugem tako, da se ena ploskev dotika, stika z drugo: tram nalega (na) zid; kaj dobro, slabo nalega na podlago ♪
11.      oblégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. biti razporejen okrog branjenega mesta, objekta in si prizadevati osvojiti ga: oblegati mesto, trdnjavo / publ. silovito so oblegali vrata nasprotnika, toda gola niso mogli dati 2. ekspr. v velikem številu stati, prerivati se okrog česa, pred čim z določenim namenom: ljudje so oblegali blagajno kina / novinarji so oblegali delegacijo z vseh strani 3. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem si prizadevati pridobiti koga za kaj: toliko časa je oblegal očeta, da mu je dal denar / oblegati koga s prošnjami oblégan -a -o: oblegano mesto ♪
12.      odlégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) s smiselnim osebkom v dajalniku izraža izboljševanje počutja pri slabosti, bolečinah: odlega mu, ne bo umrl; bolniku polagoma odlega odlégati se nar. napredovati, potekati: oranje se jima je dobro odlegalo ♪
13.      podlégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) kljub upiranju, pomislekom prihajati v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegati prepričevanju koga; podlegati tujim vplivom / njegov razum je vse bolj podlegal strasti / publ. podlegati površnosti postajati površen // prihajati v položaj, ko zmaguje nasprotnik: moštvo je vse bolj podlegalo odličnemu nasprotniku / obrtniki so drug za drugim podlegali zaradi konkurence so propadali, izgubljali samostojnost ♪
14.      polégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. drug za drugim nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: borci so polegali in začenjali streljati // drug za drugim nameščati se, spravljati se v tak položaj zaradi spanja, počitka: utrujeni so polegali po golih tleh in takoj zaspali / krave so polegale v senco 2. s presledki biti v vodoravnem položaju a) zaradi spanja, počitka: otroci so radi polegali po peči; polegati v senci b) zaradi bolezni: bolnik je slaboten in še polega; mati že dlje časa polega 3. prihajati iz normalnega v poševen, vodoraven položaj: visoko žito rado polega // preh. delati, da pride kaj iz normalnega v tak položaj: otroci, ne polegajte trave 4. knjiž., s prislovnim določilom razprostirati se, razširjati se nizko nad površino: po dolini je začela polegati megla / mrak že polega polégati se 1. postajati manj intenziven, manj izrazit: jeza, vihar se polega 2. prehajati iz lebdečega stanja na površino česa, na dno: blato se počasi polega na dno / prah za avtomobilom se polega ● star. to blago se ji lepo polega ji lepo pristaja ♪
15.      polítdelegát  -a m (ȋ-ȃ) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delegat: politdelegat in politkomisar ♪
16.      prelégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) redko, s smiselnim osebkom v dajalniku odlegati: videti je bilo, da bolniku prelega prelégati se spreminjati lego: vso noč se je prelegal s hrbta na bok // legati drugam, na drugo mesto: prelegati se na druge postelje ♪
17.      prilégati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. pri namestitvi biti v dotiku s čim po vsej površini: kapa se prilega glavi; obleka se je tesno prilegala telesu; ovratnik se lepo prilega vratu / te bluze se prilegajo telesu // biti ustrezen glede na velikost, obliko: letvica se prilega vdolbini; ključ se ne prilega v ključavnico 2. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati: temne obleke se ji bolj prilegajo kot svetle; vojaška uniforma se mu lepo prilega / rdeča barva se prilega njenemu obrazu; k temu kostimu se prilegajo čevlji z visokimi petami // biti v skladu s čim: stavba se prilega okolici / take izjave se ne prilegajo njihovim nazorom; jezik Prešernovih Gazel se popolnoma prilega tej orientalski obliki / tako govorjenje se ne prilega mladim dekletom se ne spodobi 3. knjiž. prijati, dobro deti: konjak se jim je najbolj prilegal; zjutraj se mi spanje prilega / zelena barva se prilega očem; mastna hrana se ne prilega občutljivemu želodcu prilegajóč se -a -e: tesno se prilegajoča jopica ♪
18.      razlégati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) navadno s prislovnim določilom 1. razširjajoč se postajati slišen: ob napadu so se razlegali bojni kriki; petje se je razlegalo daleč naokoli; iz hiše se je razlegalo vpitje; zvonjenje se je razlegalo po dolini; brezoseb. zavpil je, da se je razlegalo po hiši; pren., knjiž. pesnikov glas se je razlegal po vsej domovini 2. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: po zemlji se je razlegal mir / grenkoba se mu je razlegala po obrazu ♪
19.      ulégati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: ne ulegaj se na vlažna tla / živina se je ulegala k počitku // večkrat leči: v takem hlevu se živali lahko ulegajo; ulegati se in vstajati 2. redko, s prislovnim določilom nameščati se, razprostirati se na površini; legati: prah se ulega na pohištvo / noč se je počasi ulegala na mesto / žalost se ji je ulegala na obraz 3. zaradi lastne teže postajati nižji, gostejši: sneg se že ulega 4. biti nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: os se dobro ulega v ležaj ♪
20.      zalégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) v zvezi z jajčece izločati kam zaradi razmnoževanja: matica je začela zalegati jajčeca; ta muha zalega jajčeca v cvet ♪
21.      apelírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek 2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost ♪
22.      apostólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve 2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem ♪
23.      delegácija  -e ž (á) skupina ljudi, izbranih in pooblaščenih za zastopanje določenih interesov, odposlanstvo: poslati, sestaviti, sprejeti delegacijo; izvolili so ga v delegacijo; parlamentarna, vladna delegacija; šef, vodja delegacije ♦ jur. voliti odbornike po načelu delegacije po delegatskem volilnem sistemu; delegacija prenos pristojnosti od enega organa na drugega ♪
24.      delegírati  -am dov. in nedov. (ȋ) izbrati, določiti koga za delegata: vsaka organizacija delegira po enega člana; delegirali so ga kot svojega zastopnika ♦ jur. prenesti pristojnost od enega organa na drugega delegíran -a -o: delegiran odposlanec ♪
25.      demonstratíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki izraža protest, nasprotovanje, protesten: demonstrativen nastop; demonstrativno zborovanje // izzivalen, očiten: vstal je z demonstrativno počasnostjo / izvajati pritisk z demonstrativnim premikanjem čet ob državni meji 2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete; demonstracijski: podjetje organizira demonstrativne vožnje svojih novih avtomobilov ♦ lingv. demonstrativni zaimek kazalni zaimek demonstratívno prisl.: delegat je demonstrativno odšel; vsi so demonstrativno sedeli in čakali ♪

1 26 51 76