Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ledni (94-118)



  1.      prôstor  -óra mọ́) 1. kar je nesnovno, neomejeno in v čemer telesa so, se premikajo: filozofi razlagajo prostor različno; prostor in čas / neskončen, vesoljski prostor 2. z najmanj eno točko, ploskvijo določen del tega: prostor okoli hiše je od tu dobro viden; prostor med zemljo in luno / hitro se orientira v prostoru / imeti strah pred odprtim, zaprtim prostorom; publ. letalo je kršilo zračni prostor 3. s stenami, ploskvami omejen del tega a) kot enota za določen namen, zlasti v zgradbi: ogrevati, opremiti, prezračiti prostor; preiskali so vse prostore od kleti do podstrešja; iz sosednjega prostora je bilo slišati razburjene glasove; kuhinja, soba in drugi prostori / bivalni, stanovanjski prostori; delovni, klubski, poslovni prostor; šolski prostori; prostori galerije so že premajhni; prostor za sestanke / z oslabljenim pomenom: stanuje v kletnih prostorih v kleti; sestanek bo v prostorih šole v šoli b) kot enota v čem sploh: podzemni rov se je razširil v visok prostor, poln kapnikov; prostor v valju meri pet kubičnih decimetrov 4. del zemeljske površine glede na prisotnost česa, kak namen: prostor meri nekaj hektarov; iskati nenaseljen, primeren prostor; na tem prostoru bo novo naselje / parkirni, tržni prostor / kupiti prostor na pokopališču / publ. razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru v Srednji Evropi / kot ukaz psu prostor // del kake površine sploh glede na prisotnost česa, kak namen: položiti knjigo na prejšnji prostor; ostal je na svojem prostoru, skrit za zaveso 5. del površine z ustreznim pohištvom, predmetom, namenjen za začasno namestitev ene osebe: odstopiti komu svoj prostor v avtobusu; rezervirati dva prostora v gledališču; presesti se na prostor pri oknu 6. ed. potrebni del česa, ki komu, čemu omogoča nahajanje, bivanje kje: na polici, v avtomobilu je še dovolj prostora; prtljaga zavzema preveč prostora / dati, narediti komu prostor umakniti se mu / v hotelu je še nekaj prostora; zaradi pomanjkanja prostora šola ne more sprejeti vseh prosilcev; pren. v naši družbi ni prostora za take ljudi; v njenem srcu ni prostora za sovraštvo // za sporočanje potrebni, uporabljivi del površine: revija je ves prostor namenila obravnavi tega vprašanja; na razglednici ni dosti prostora 7. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom kar je določeno z obstajanjem tega, kar izraža prilastek: v naš gospodarski, idejni prostor segajo različni vplivi / ta dogodek je zelo razgibal slovenski kulturni prostor slovensko kulturo, kulturno življenje; pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov življenje, življenjsko okoljepubl. poskušali so razširiti manevrski prostor za sporazum povečati možnosti; ekspr. tudi on bi rad dobil svoj prostor na soncu primerno, ugodno mesto, položaj v življenju, med ljudmibiol. medcelični prostor; življenjski prostor v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah; fiz. breztežnostni prostor; prazen prostor del prostora, v katerem ni snovi; geom. evklidični prostor množica točk z lastnostjo, da je kvadrat razdalje katerihkoli dveh točk izražen z vsoto kvadratov razlik vseh istoimenskih koordinat točk v pravokotnem premočrtnem koordinatnem sistemu; mat. prostor skupnost elementov in odnosov med njimi; navt. ladijski prostor ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v netoregistrskih tonah; rad. režijski prostor; strojn. kompresijski prostor najmanjši prostor v valju, ko je bat v skrajni legi; šport. kazenski prostor pri nogometu prostor, ki sega 16,5 m levo in desno od gola in 16,5 m v igrišče; teh. zgorevalni prostor prostor v stroju, v katerem zgoreva tekoče gorivo ali plin; um. dvoranski prostor; voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo; manevrski prostor ozemlje, ki omogoča razporejanje in premikanje velikih vojaških enot; mrtvi prostor prostor, ki ga zaradi naravne ali umetne ovire ni mogoče obstreljevati
  2.      radogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki rad gleda, opazuje: njegove radogledne oči niso bile prikrajšane za lepoto starodavnega mesta // radoveden: skrival se je pred pogledi radoglednih žensk
  3.      razgléden 1 -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razgled: postaviti razgledni stolp; razgledna ploščad / koča je na razglednem kraju; razgledna točka
  4.      regènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. v monarhističnih državah kdor ima začasno funkcije, naloge vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati, namestnik: določiti mladoletnemu kralju regenta / eden od treh regentov je odstopil 2. zastar. vladar: prestolonaslednik je postal regent
  5.      sárajevski  -a -o prid. () nanašajoč se na Sarajevo: sarajevske ulice ♦ zgod. sarajevski atentat atentat na avstrijskega prestolonaslednika 28. junija 1914 v Sarajevu, zaradi katerega je Avstrija napovedala Srbiji vojno
  6.      scéla  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da je kaj iz enega kosa, dela: kip je scela; scela narejena obleka; drži se leseno, kakor da je scela; pren. igralec je bil ves scela in zagnan ∙ redko gaziti sneg scela v celo // izraža, da se kaj zgodi brez premikanja, upogibanja: scela je zasukal vrat / ženska se je scela obrnila k njemu 2. redko popolnoma, v celoti: nebo se je scela pooblačilo / kuhinjska vrata so scela odprta; neskl. pril.: ekspr. to so ljudje scela ali scela ljudje moralno neoporečni, dosledni
  7.      shéma  -e ž (ẹ̑) 1. kar prikazuje kaj poenostavljeno, z bistvenimi, pomembnimi značilnostmi: narediti, narisati shemo; shema krvnega obtoka, okostja; shema parnega stroja; sheme in preglednice // osnutek, okvirni načrt: izdelati shemo delovanja društva; pripraviti shemo poteka proslave / shema televizijskega sporeda 2. knjiž. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: držati se shem; to so preživele sheme; idejne, miselne sheme / slikarjeva kompozicijska shema ◊ lingv. naglasna shema; lit. metrična shema
  8.      síngularen  tudi singuláren -rna -o prid. (; ) 1. nanašajoč se na singular; edninski: singularne končnice 2. knjiž. poseben, izjemen: singularni položaj brižinskih spomenikov // posamezen: singularni primeri ◊ geom. singularna točka krivulje točka, katere lastnosti se razlikujejo od splošnih lastnosti večine drugih točk na krivulji; jur. singularni pravni naslednik naslednik, ki pridobi posamezno stvar ali pravico od pravnega prednika
  9.      skléden  -dna -o (ẹ̑) pridevnik od skleda: skledni rob
  10.      sklédnjak  -a m (ẹ̑) nar. sklednik: lončene sklede v sklednjaku
  11.      skledolízec  -zca m () knjiž. prisklednik: oni so paraziti, skledolizci
  12.      skledolíznik  -a m () knjiž. prisklednik: dobrikav skledoliznik
  13.      skôroda  prisl. (ō) ekspr. skoraj: videl ni skoroda nič; ustavili so se skoroda na vsaki razgledni točki / danes je to skoroda nepoznano čtivo; poznam ga skoroda samo po imenu / bil je ponosen, skoroda ošaben / drugih ljudi skoroda ni bilo; otroci so v pričakovanju skoroda utihnili / bil je tako prepričljiv, da bi mu skoroda verjel
  14.      sladkôben  -bna -o prid., sladkôbnejši (ó ō) 1. nekoliko sladek: sladkobna pijača / ekspr. sladkoben vonj narcis 2. ekspr. zelo, pretirano prijazen: biti preveč sladkoben / govoriti s sladkobnim glasom; pridobiti koga s sladkobnim smehom // pretirano čustven: sladkoben film, roman // nenaraven, izumetničen: sladkobne razglednice / odbijala ga je s svojim sladkobnim vedenjem sladkôbno prisl.: sladkobno govoriti; sladkobno otožna pesem
  15.      sladoléden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sladoled: sladoledna torta / sladoledni aparat
  16.      sléden  -dna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sledenje: sledni nagon / sledni psi so takoj zavohali sled / sledni zapisi na trakovih ♦ jur. sledna pravica pravica avtorja, da je obveščen o novem lastniku ali uporabniku avtorskega dela; lov. sledni jermen dolg pasji jermen, ki se uporablja pri iskanju obstreljene divjadi s psom
  17.      sòvládati  -am nedov. (-ā) skupaj s kom vladati: kralj ni pustil, da bi prestolonaslednik sovladal sòvladajóč -a -e: sovladajoča vladarja ♦ gozd. sovladajoče drevo drevo, ki ima enako visoko krošnjo kot drevo, drevesa okoli njega
  18.      spómniti  -im dov. (ọ̑) 1. povzročiti, da se komu kaj iz preteklosti znova pojavi v zavesti: ta predmet me zmeraj spomni na potovanje po Afriki 2. narediti, navadno z besedami, da kdo česa ne pozabi: spomniti koga na svojo željo; spomni me, da moram zvečer na sestanek / redko naj spomnim, da je delo nastajalo več let opozorim / star. nikdar ni spomnil besedice o njenem prejšnjem življenju rekel, omenil, spregovoril spómniti se 1. s premišljanjem obnoviti v spominu: ničesar se ne morem spomniti; rad se spomni svoje mladosti; poskušal se je spomniti, kako se pesem začne // z mislimi se pomuditi, ustaviti pri čem: dolžni smo se spomniti tovarišev, ki so padli za svobodo; tesno mi je, kadar se spomnim nanjo; še vedno se ga radi spomnijo 2. dobiti kako misel, idejo: spomnil se je, da bi bilo dobro poslati po zdravnika; kadar se le spomni, si skuha to jed / počasi se bo že spomnil česa boljšega 3. izkazati komu pozornost s čim: spomnili so se ga s člankom v občinskem časopisu; upam, da se me boš spomnil s kako razglednico / v oporoki se ga je spomnil s precejšnjo vsoto denarja; vsako leto se ga ob rojstnem dnevu lepo spomnijo
  19.      stádion  tudi štádion -a m () prostor za športna tekmovanja, športne prireditve z ustreznimi objekti, napravami in tribunami za gledalce: graditi stadion; zborovanje je bilo na stadionu / nogometni stadion; olimpijski stadion; pokriti stadion / športni stadion / ekspr. stadion je vpil od navdušenja gledalci na njemšport. ledni stadion z ledeno ploskvijo za drsanje in igre na ledu
  20.      stólica  -e ž (ọ̑) 1. učno-znanstvena enota oddelka univerze: ustanoviti stolico za slovenski knjižni jezik; stolica za mladinsko psihologijo // učiteljsko mesto na taki enoti: prevzeti stolico na univerzi; zasesti stolico za novejšo zgodovino 2. star. glavno mesto: majhen kraj se je razvil v stolico velike države; zgodovina slovenske stolice 3. med. iztrebljanje: bolnik ima neredno stolico / imeti trdo stolico trdo blato ● iz Rima so prenesli papeško stolico v Francijo papeški sedež; bil je njegov naslednik na škofovski stolici škofovskem položajurel. sveta stolica papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj
  21.      svetíti  in svétiti -im nedov. ( ẹ́) 1. oddajati, dajati svetlobo: luč sveti; žarnica je prenehala svetiti; svetiti v presledkih, z velikim žarom; medlo, slabo, šibko svetiti / mesec, sonce sveti; ta plamen sveti modro; danes zvezde močno svetijo / kresnice svetijo s svetilnim organom / po poti mu je svetila luna / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle večna luč naj mu sveti 2. z virom svetlobe omogočati, da kdo vidi: jaz sem popravljal, otrok je pa svetil; hodila je pred njimi in jim svetila; svetil mu je po stopnicah; samo sam sebi je svetil 3. usmerjati kam vir svetlobe: svetiti komu v obraz, oči; svetiti skozi okno, po kotih; svetili so po njih, za njimi z reflektorji 4. uporabljati kaj kot vir svetlobe: svetiti s petrolejko; takrat so svetili še s trskami ● pesn. že sveti beli dan se je že zdanilo; publ. v vsaki vasi že sveti elektrika vsaka vas že ima električno napeljavo; ekspr. ves čas je svetil v njeni bližini bil, se zadrževal pri njej; ekspr. pri njih dolgo svetijo so dolgo budni, dolgo bedijo; ekspr. svetil jim je z zglednim življenjem bil jim je v zgled svetíti se in svétiti se 1. odbijati svetlobo: očiščena plošča se lepo sveti; beli kamni so se svetili v mesečini; oči se ji svetijo kot mački; svetiti se kot sneg, sonce / hlače, rokavi se mu svetijo od umazanije, zguljenosti / v rokah se mu sveti bodalo ima; v očeh so se ji svetile solze // s prislovnim določilom odražati, kazati v veliki meri, kar izraža določilo: oči se mu nevarno, preteče, prijazno svetijo; oči so se ji svetile od navdušenja, pohlepa, veselja; ekspr. lica se ji svetijo od zdravja zelo je zdrava 2. ekspr. odsevati: v mesečini se svetijo bele snežne krpe; na vzhodu se svetijo gore so; na prsih se mu je svetilo odlikovanje je imel, nosil / cesta se srebrno sveti se svetlo odraža // biti zelo čist, zloščen: avtomobil se ves sveti; čevlji se mu zelo svetijo; kuhinja se kar sveti od čistoče ● ekspr. hlače se mu že svetijo so že zelo oguljene; ekspr. njihova imena se bodo svetila v zgodovini bodo slavni; star. na praznik se je vse svetilo v novih oblekah so vsi imeli nove obleke; ekspr. začelo se mu je svetiti, kako je s tem začel je spoznavati, razumevati; preg. ni vse zlato, kar se sveti svetèč -éča -e: sveteč si s svečo, se je vzpenjal po stopnicah; tok svetečih plinov; od znojnih kapelj sveteč se vrat; brleča in slabo sveteča sveča
  22.      špárovec  -vca m (á) nižje pog. 1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje; hranilnik: dajati denar v šparovec; šparovec je že poln 2. varčen človek: imeli so ga za šparovca ∙ star. šparovec cerovca najde varčen človek ima pogosto zapravljive naslednike
  23.      štírisléden  -dna -o prid. (-ẹ̑) elektr. ki ima magnetni trak za štiri zvokovne sledi: štirisledni magnetofon / štirisledno predvajanje, snemanje
  24.      štíristèzen  -zna -o [tǝz] prid. (-ǝ̏) ki ima štiri steze: štiristezno kegljišče / knjiž. štiristezna cesta štiripasovna cestaelektr. štiristezni magnetofon štirisledni magnetofon
  25.        têbe zaim., têbi, têbe, têbi, tebój in tábo, enklitično rod., tož. te, daj. ti () 1. izraža (bližnjo) osebo, ki jo govoreči ogovarja a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: kamor greš ti, grem tudi jaz; ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj; ona ga bolje pozna kot ti; če ti rečeš, bo že držalo; še ti tega ne bi zmogel; kriv si ti in nihče drug; kaj si to ti, prijatelj; on zna govoriti, ti pa ne; kaj pa ti tam, boš prišel / ekspr. jutri grem na tekmo. Ti in tvoje tekme izraža zavračanje / pog., iron. česa vsega ti ne veš / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: ti in jaz bova šla po drva; ti neumnež, si ji verjel; ekspr. ubožica ti, ki si vedno sama b) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: to se ne tiče samo tebe, ampak vseh nas; tebi gotovo ni lahko, a razumi tudi druge; ekspr. nikogar nisem hotel žaliti, najmanj pa tebe / njena usoda ti je verjetno znana; te bomo že našli; praviš, da te to ne zanima; ekspr. ti bom že dal c) s predlogi se rabi daljša oblika: brez tebe ne gremo nikamor; dobil sem pismo od tebe; k tebi ne bo prišla; jutri se bomo oglasili pri tebi; s teboj bi se moral pogovoriti / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: zabavljali so čezte; nate je pozabila; odejo bomo dali podte; tudi pote bodo prišli; zelo se je zavzemal zate; ekspr. to bi bilo nekaj zate // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: tebe ne bo doma; pa te menda ni strah; jaz moram to storiti, s teboj je drugače; to se ti je samo zdelo / knjiž. govoriti ti je o novostih govoriti moraš 2. ekspr. izraža nedoločeno, katerokoli osebo: samo prepirajo se in kričijo. Ti jih pa razumi; kar zasluži, zapije. Ti pa živi ali umri; tam ti dajo jesti in piti; pog. blešči se, da ti vid jemlje; križ je, če te nihče ne jemlje zares 3. v dajalniku, v krajši obliki izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: ime ti je Urška, ali ne; hči ti bo zbolela; roke se ti tresejo; pog. a to ti je mož 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, v dajalniku, v krajši obliki izraža osebno prizadetost: on ti pa gre in vse pove sosedom; glej ga, ob kakšni uri ti pride; on pa ti sili v človeka 5. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ti revček mali, spet se je polulal; o ti nevednež, kaj sem storil; o ti nadloga, ti, spet ga je polomil; to pa ni res, ti lažnivec / kot kletvica ti vrag ti, vse gre narobe 6. ekspr., z oslabljenim pomenom, v dajalniku, v krajši obliki poudarja veliko mero, stopnjo povedanega: to ti je dekle; to ti je bil razgled; kako ti to tipka; kaj vse ti zna ● ekspr. meni nič, tebi nič so mu odpovedali brez utemeljitve, nepričakovano; ekspr. obrne se in odide meni nič, tebi nič ne da bi kaj rekel, brez pozdrava; ekspr. službo bo kmalu pustil, povem ti izraža trdno prepričanost; ekspr. tega ti ne pozabim ne bom pozabil, kar si storil (zame); ekspr. ne jezi me, ti rečem izraža opozorilo, svarilo; to je grdo od tebe, če mu ne pomagaš izraža neprimernost tega, kar izraža odvisni stavek; ekspr. na tebi je, kako bo vsa stvar potekala od tebe je odvisno; pog. dobimo se pri tebi v tvojem stanovanju; ekspr. zaleže za dva tebe za dva taka, kakor si ti; ni vedela, ali bi ji rekla ti ali vi jo tikala ali vikala; pog. biti na ti s kom tikati se s kom; meni luč, tebi ključ v kmečkem okolju gospodarstvo, posestvo naj preide na naslednika šele ob smrti prejšnjega gospodarja; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; prim. vi, vidva

   1 19 44 69 94 119  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA