Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

led (936-960)


  1.      dramatúrg  -a m (ȗ) kdor predlaga in usmerja gledališki repertoar: dramaturg ljubljanske Drame; služba dramaturga ♪
  2.      dramaturgíja  -e ž (ȋ) nauk o zgradbi, načinu pisanja in uprizarjanja dramskih del: dober poznavalec dramaturgije / filmska, gledališka dramaturgija / študirati na oddelku za dramaturgijo // dejavnost dramaturgov ♪
  3.      dramatúrški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na dramaturge ali dramaturgijo: dramaturški zakoni; dramaturška študija / dramaturški poklic ♦ gled. dramaturška analiza razčlenjevanje vsebine, zgradbe in ideje dramskega dela; dramaturška črta dramatúrško prisl.: delo dramaturško predelati ♪
  4.      drámski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na dramo ali dramatiko: dramski kritik, pisatelj; dati romanu dramsko podobo / to je njegov dramski prvenec; dramska umetnost; dramsko delo ♦ lit. dramski konflikt // igralski, gledališki: dramski amaterizem; na šoli so ustanovili dramski krožek / dramska družina ansambel, igralci ♪
  5.      drčáti  -ím nedov. (á í) 1. hitro se premikati: vozovi in avtomobili so drčali po gladki cesti; drčali smo, da so nas komaj dohajali / drčati po strmini // lahkotno se premikati po gladki površini; drseti: ladja je urno drčala prek valov / solze mu drčijo po licih tečejo, polzijo 2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drči; na poledeneli poti mu je močno drčalo; volom drči 3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drčati v polom, propad / ko so ga izključili iz šole, je naglo drčal navzdol propadal drčèč -éča -e: drčeči vozovi; drčeče stopnice ♪
  6.      drêkec  -kca m (ē) manjšalnica od drek: na ogledalu je bilo polno mušjih drekcev / ekspr. ne razburjaj se za tak drekec ♪
  7.      dremôten  -tna -o prid. (ó) 1. raba peša ki čuti željo, potrebo po spanju: dremoten bolnik; bil je zelo dremoten / dremoten pogled; pren., knjiž. dremotne misli // knjiž. ki povzroča željo, potrebo po spanju: čemeren in dremoten dan; dremotna uspavanka; dremotno šumenje gozdov 2. knjiž. mračen, temačen: dremoten gozd; v dremotni kavarni je bilo samo še nekaj gostov / dremotna svetloba dremôtno prisl.: svetilka je dremotno gorela; dremotno pripovedovati; dremotno razsvetljeno mesto ♪
  8.      drevésast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben drevesu: drevesaste praproti; drevesasta rastlina / drevesaste oblike koral ♦ bot. drevesasta resa večji sredozemski grm z bledo rožnatimi cveti, Erica arborea ♪
  9.      drhtênje  -a s (é) glagolnik od drhteti: ni mogel obvladati drhtenja; drhtenje rok / drhtenje sveče / ob pogledu nanj je začutila drhtenje ♪
  10.      drhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: deček drhti in joka; ustnice ji drhtijo; drhteti od mraza, od razburjenja; noge drhtijo od utrujenosti; drhti po vsem telesu / glas ji drhti; pren., pesn. listi drhtijo v vetru; odsevi luči drhtijo na vodi; mesečina drhti ∙ ekspr. ubil ga je, je drhtelo dekle drhteč govorilo, pripovedovalo; kazalec brzinomera drhti na sto se drhteč premika 2. knjiž. biti zelo čustveno vznemirjen: srce ji drhti od žalosti; drhteti v upu in strahu / drhti pred vsako nevarnostjo / pesn. drhteti v dalje 3. knjiž. biti zaznaven, opazen: strah drhti v njenih pogledih; v pesmih drhti žalost drhté: drhte je stala med vrati drhtèč -éča -e: čakal je, drhteč od mraza in strahu; drhteč glas; drhteči prsti; drhteč žarek svetlobe ♪
  11.      dríčanje  -a s (ȋ) glagolnik od dričati: po napornem dričanju po spolzkem bregu jim je počitek dobro del / kmalu se bo začelo dričanje po snegu in ledu ♪
  12.      dŕkati  -am nedov. (ȓ) zastar. 1. večkrat zdrsniti, zdrkniti: potne kapljice so mu drkale po čelu 2. drsati se: gledala je, kako fantje drkajo po ledu; otroci so se hodili na potok drkat ♪
  13.      drnína  -e ž (í) 1. neobdelan, divje porasel svet: poslopje bo stalo sredi drnine 2. zastar. opuščena, s travo zarasla njiva; ledina: krave se pasejo po drnini ◊ alp. strnjen pas gorske trave na sicer golih tleh ♪
  14.      dróbec  -bca m (ọ̄) 1. od celote ločen majhen, droben del: pri nakladanju pazi, da se kak drobec ne odkrhne; pobirati raztresene drobce; zadel ga je drobec granate; skleda se je razbila na tisoč drobcev; bleščeči, stekleni drobci / filter prestreza tudi najfinejše drobce / ekspr. po drobcih so vstajali pred njim spomini iz mladosti posamezno, vsak zase; pren., ekspr. stranko so razbili na drobce // malo pomembna ali po obsegu majhna stvar: po redkih rokopisnih drobcih ni mogoče sklepati na pismeno tradicijo; to je le nekaj drobcev celotne problematike 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: ko bi imel vsaj drobec tega bogastva; to je le drobec resnice; niti drobca nekdanje volje in zagnanosti ni več v njem prav nič / vse se je zgodilo v drobcu sekunde ♪
  15.      drôben  tudi drobán drôbna -o tudi -ó prid., drobnéjši (ó ȃ ó) 1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet; zbiral je različne drobne predmete; tkanina z drobnim vzorcem; na manjših policah je ležalo razno drobno blago; droben kot makovo zrnce / drobno pecivo; drobno pohištvo manjši lesni izdelki / hoditi z drobnimi koraki; pren. še vedno ima drobno upanje // pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma majhne razsežnosti, ant. debel: drobne grozdne jagode; drobne kaplje; drobno koruzno zrno / opazovala ga je s svojimi drobnimi črnimi očmi // ekspr. slaboten, šibek, nežen: majhen, droben otrok; bila je drobno, plaho dekletce / dotaknila se ga je s svojimi drobnimi prstki; ta kroj je primeren le za drobne postave / droben glasek; v dolini se je prižgalo tisoč drobnih luči; pren. droben nasmešek se ji je razlil po obrazu 2. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; tanek: drobna knjižica; drobno stebelce / za to bi bili boljši bolj drobni žebljički // ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: drobna breza, palica / z drobnimi črkami napisan naslov; drobna črta 3. ki sestoji iz razmeroma majhnih enot, ant. debel: letos je krompir precej droben; droben pesek; drobno sadje; droben, suh sneg 4. ki se mu zaradi nevažnosti pripisuje majhen pomen: drobni prepiri; drobne vsakdanje skrbi; drobne ljubezenske zgodbe / bil je že večkrat zaprt zaradi drobnih tatvin / razstava je bila najavljena med drobnimi novicami; drobna dela 5. ki se v manjšem obsegu in z razmeroma majhno ekonomsko osnovo ukvarja s kako dejavnostjo: drobni obrtnik, posestnik, proizvajalec / drobni kapitalist, lastnik / drobna blagovna proizvodnja; drobno kmečko gospodarstvo ● droben denar drobiž; ekspr. raztrgati na drobne kosce čisto, popolnoma; ekspr. tako so se tepli, da je bilo vse drobno zelo, hudo so se tepli ◊ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; strojn. drobni navoj navoj, ki ima razmeroma majhen profil; tisk. drobni tisk tisk v briljantu, diamantu, perlu ali nonpareju; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namene drôbno in drobnó prisl.: drobno hoditi; drobno pokašljevati; drobno prši; drobno zmlete drobtine; drobno karirasto blago drôbni -a -o sam.: tisti drobni ga je udaril; na drôbno in na dróbno kupovati, prodajati na drobno; na drobno mleti, sekljati; šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih; trgovina na drobno trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah ♪
  16.      drobentéti  -ím [nenaglašeno tudi bǝn] nedov. (ẹ́ í) ekspr., redko hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: gledali so jo, kako je drobentela preko ceste ♪
  17.      drobílnik  -a m (ȋ) drobilni stroj: kamenje pada v drobilnik / drobilnik za led, za žito ♦ strojn. čeljustni drobilnik z drobilnimi čeljustmi ♪
  18.      drobír  -ja m (í) delci, koščki zdrobljene snovi: voda je nanesla vsakovrsten drobir; manjši kosi in drobir; kupi drobirja pod ledenikom / premogov, senen, šotni drobir ♦ agr. ledeni drobir umetno pridobljen led v obliki lusk; biol. drobir drobci razpadlih rastlin in živali v vodi, navadno mikroskopsko majhni ♪
  19.      drobížast  -a -o prid. (í) ekspr. droben, majhen: drobižasta živalca / letošnji koledar je po vsebini tehten, prav nič drobižast ♪
  20.      dŕsa  -e ž (r̄) sled od drsanja, spodrsavanja na tleh: deblo je napravilo velike drse / zbrisati drse na parketu // redko drsalnica, drsnica: z drsanjem ne bo nič, je drsa preveč slaba ● ekspr. mu že drsa poje zaradi starosti, oslabelosti hodi drsaje ◊ agr. (plužna) drsa nekdaj opora, na kateri sloni prednji del gredlja; anat. drsa žleb na kosti, po katerem drsi kita ali mišica; geol. drsa od tektonskih premikov zglajena ploskev kamnine ♪
  21.      drsalíšče  -a s (í) urejen prostor z ledeno ploskvijo za drsanje: vsak dan se hodi drsat na drsališče / pokrito drsališče; umetno drsališče z umetno vzdrževanim ledom ♪
  22.      drsálnica  -e ž (ȃ) zglajen poledenel pas ali proga za drsanje: otroci so si na klancu delali drsalnico ♪
  23.      dŕsanje  -a s (ȓ) glagolnik od drsati: zaradi drsanja se je blago na komolcih hitro obrabilo / gledal je njeno počasno drsanje k vratom / otroci se že veselijo kepanja in drsanja; gojiti drsanje; ukvarjati se z drsanjem / zmagati v drsanju ♦ šport. hitrostno drsanje; umetnostno ali umetno drsanje ♪
  24.      dŕsati  -am nedov. (ȓ) 1. premikati (se) po čem z dotikanjem: roka je v temi drsala po vratih in iskala kljuko; drsati s komolcem po mizi; drsati s palico po tleh / kolo (se) drsa ob blatnik (se) drgne, zadeva // drsaje hoditi: nog ni več privzdigovala, samo drsala je; po hodniku so drsali ljudje s težkimi škornji / ženske po kolenih drsajo okrog oltarja 2. gojiti drsanje, ukvarjati se z drsanjem: drsa že od otroških let // nastopati, tekmovati v drsanju: drsala sta na vseh pomembnejših prireditvah dŕsati se hitro se premikati v čevljih ali na drsalkah po ledu: otroci se kepajo in drsajo; vsako nedeljo se hodi drsat na drsališče drsáje: drsaje hoditi drsajóč -a -e: s hodnika so se čuli drsajoči koraki; vrišč drsajočih se otrok ♪
  25.      drséti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi: deblo je nekaj časa drselo, nato pa se je začelo valiti; ploščica drsi po žlebu; namazane smuči rade drsijo / drseti po klancu / pero drsi po papirju // lahkotno se premikati po gladki površini: čoln neslišno drsi po gladini / po mestnih ulicah drsijo velike limuzine / po licih so mu drsele solze tekle, polzele; pren. njegov pogled je drsel po obrazih prisotnih // drseč se spuščati, padati: sneg drsi s streh; kaplje drsijo z vej; pren. teža skrbi mu je drsela z ramen 2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drsi; na poledenelem pločniku zelo drsi 3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drseti v propad / vedno bolj drsi v dolgove drsèč -éča -e: mirno drseč čoln; drseči koraki; prisl.: drseče se premikati ♪

   811 836 861 886 911 936 961 986 1.011 1.036  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA