Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

led (676-700)


  1.      césta  -e ž, mn. stil. cesté (ẹ́) 1. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili: ceste se križajo, vzpenjajo; kam drži, pelje ta cesta; prečkati cesto; zapeljati s ceste; priti na cesto; stati na cesti; vas leži ob cesti; iti, voziti se po cesti; dolga, ravna, široka cesta; blatna, poledenela cesta; asfaltirana, makadamska cesta; cesta Ljubljana-Zagreb / pesn. bela cesta / dela pri cesti pri gradnji ali vzdrževanju ceste / avtomobilska cesta namenjena za motorni promet; dovozna, enosmerna, glavna, gozdna, hitra, javna, obvozna, slepa cesta; cesta prvega reda ki povezuje države, republike ali gospodarsko in turistično pomembna središča / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren) 2. redko, s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja; pot: cesta do tja je še dolga; izbral si je najkrajšo cesto; pren. njegova življenjska cesta je bila kratka 3. redko možnost za premikanje iz enega kraja v drugega; pot: tu ni več nobene ceste / tu ni ceste ni dovoljen prehod; pren. ljudje so postavili medse pregrade, zapravili vest in zapravili ceste (M. Klopčič) 4. redko način, sredstvo za dosego česa; pot: do učenosti ne drži gladka cesta ● slabš. otroka je vzgajala cesta prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; miličnik odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; ekspr. pognati, postaviti, vreči koga na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. biti na cesti biti brez službe ali brez stanovanja; na cesti je bil že mrak zunaj je bilo že temno; ekspr. zmeraj je na cesti vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram! da ga na lahek način zaslužim; zastar. železna cesta železnica, vlak ◊ astr. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; avt. hitra cesta za vozila z večjo hitrostjo; odprta cesta na kateri ni omejitve hitrosti; prednostna cesta na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest; urb. dvopasovna cesta; vpadna cesta ali cesta vpadnica ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi ♪
  2.      ciklofreníja  -e ž (ȋ) psiht. duševna bolezen, ki se v obliki manije ali depresije pojavlja v presledkih ♪
  3.      cíljati  -am nedov. (í) pog. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem; meriti: ustrelil je, ne da bi bil ciljal; s kamnom je ciljal v drevo; dobro cilja; pren. iz njegovih pogledov je uganil, da cilja nanj // redko na tihem želeti, pričakovati kaj: na to službo jih več cilja / ekspr. ta pa visoko cilja ♪
  4.      címa  -e ž (í) 1. zeleni del rastlin, ki imajo užitne gomolje: krompir kopljejo, ko se cima posuši 2. poganjek iz gomoljev nekaterih rastlin v zimskem času: pozimi repa poganja cime; pripraviti repno cimo kot solato 3. nar. ledena sveča: od strehe visijo dolge cime ♪
  5.      címavica  -e ž (í) nar. ledene rože, ki se napravijo na vlažnih tleh ♪
  6.      cíngelj  -glja m (í) ekspr. kar visi, binglja: ledeni cinglji ♪
  7.      cíngeljc  -a [gǝl] m (ȋ) ekspr. kar visi, binglja: konjem so od grive viseli ledeni cingeljci ♪
  8.      cíničen  -čna -o prid. (í) ki prezira splošno veljavne vrednote, posmehljiv: ciničen človek / njegov cinični smeh; cinične besede; cinična brezobzirnost; cinično gledanje na svet cínično prisl.: cinično govoriti, smejati se ♪
  9.      cínjavica  -e ž (í) star. tanka ledena obloga na drevju ali skalovju; žled ♪
  10.      cínov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cin; kositrn, kositrov: cinova ruda; cinove spojine / cinova skleda / cinova kuga razpadanje cina v prah ♪
  11.      círculus vitiósus  círculusa vitiósusa [cirkulus viciozus] m (ȋ-ọ̑) knjiž. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke, začarani krog: izmotati se iz circulusa vitiosusa; brezupen circulus vitiosus ♪
  12.      círk  -a m (ȋ) geogr. zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline; krnica ♪
  13.      cístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na cista 1: cistična tvorba / cistična ledvica ♪
  14.      cistoskóp  tudi cistoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) med. priprava za pregledovanje sečnega mehurja ♪
  15.      citáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na citat: citatni zgledi ♦ lingv. citatna beseda beseda iz tujega jezika ali iz narečja, ki se uporabi v kakem knjižnem jeziku v izvirni obliki ♪
  16.      civilizácija  -e ž (á) skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije // posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja ◊ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe ♪
  17.      cméra  in cmêra -e ž (ẹ̑; ȇ) slabš. 1. kdor se (rad) joka: ne bodi taka cmera / se še nisi najokal, cmera // redko malodušen, črnogled, neodločen človek: moraš se mu postaviti po robu, saj nisi cmera 2. redko cmerav izraz obraza: nakremžil se je v cmero ♪
  18.      cméravec  in cmerávec -vca m (ẹ́; ȃ) ekspr. kdor se (rad) joka: cmeravec se duši v solzah // slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: bodi možak, ne pa cmeravec ♪
  19.      cmérglja  in cmêrglja -e ž (ẹ̑; ȇ) nar. gorenjsko, slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek; cmera: ravnaj kot mož, ne kot cmerglja ♪
  20.      college  gl. koledž ♪
  21.      commédia dell'árte  commédie dell'árte [komedia del-] ž (ẹ́-ȃ) gled. italijanska veseloigra 16. stoletja z ustaljenimi tipi in z improviziranim besedilom ♪
  22.      cóna  -e ž (ọ̑) zaključeno ozemlje zlasti glede na kako dejavnost, namembnost; predel, področje: načrt o brezatomski coni; obmejna cona; razdeliti zasedeno ozemlje na okupacijske cone / eksploatacijska cona rudnika; operativna cona področje vojaških operacij / po drugi svetovni vojni cona A Svobodnega tržaškega ozemlja; pren. to vprašanje zajema vse kulturne cone: umetnost, filozofijo, znanost ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave ♪
  23.      cukrenína  -e ž (í) star. sladkarija: ves zamaknjen je gledal pisano cukrenino ♪
  24.      cvŕček 1 -čka m (ȓ) zool. žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišah, Acheta domestica: v zidu je cvrčal cvrček // redko murnu podobna žuželka bledo rumenkaste barve; čriček: v vinogradih so peli kasni cvrčki ♪
  25.      čádav  -a -o prid. (á) 1. redko sajast, okajen: čadava svetilka 2. nar. zahodno, v zvezi z lešnik svetlo rjav: gledal je, če so lešniki že čadavi in če bodo robidnice kmalu zrele ♪

   551 576 601 626 651 676 701 726 751 776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA