Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
led (626-650)
- brezkŕvnež -a m (ȓ) ekspr., redko brezkrven, malokrven človek: bledičen brezkrvnež ♪
- brêzno -a s (é) zelo globoka jama s strmimi stenami: nagniti se nad brezno; pasti, skočiti, strmoglaviti v brezno; globoko brezno; dno temnega brezna; pren. skrivnostno brezno človeškega srca // ekspr. velika globina: gledal je z mostu v brezno pod seboj / ladja se je potopila v brezno oceana ∙ star. peklensko brezno pekel // ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, žalostnega: pahniti koga v brezno trpljenja; brezno bede, bolečin, obupa ♪
- brezobvézen -zna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez obveznosti: brezobvezna trgovska ponudba; brezobvezna štipendija brezobvézno prisl.: kupci si lahko brezobvezno ogledajo blago ♪
- brezosében -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je brez osebne čustvene prizadetosti: v tej zadevi je treba biti brezoseben; zdela se mu je čisto brezosebna in hladna / brezosebni, odmaknjeni pogled; brezosebno pomilovanje // redko neoseben, objektiven: brezosebna kritika 2. ki ne izraža osebnih, tipičnih značilnosti: brezosebni junaki drame / pisateljev brezosebni stil; brezosebna hotelska soba ◊ lingv. brezosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe; brezosebna raba brezosébno prisl.: v tem stavku je glagol rabljen brezosebno ♪
- brezperspektívnost -i ž (ȋ) brezperspektivno stanje: povzročiti demoralizacijo in brezperspektivnost; vzdušje obupa in popolne brezperspektivnosti / spoznati brezperspektivnost svojega ravnanja; brezperspektivnost kolonialne politike / črnogledost in brezperspektivnost njegovega najnovejšega romana ♪
- brezúpen -pna -o prid., brezúpnejši (ū ȗ) ki ne vzbuja upanja: brezupen položaj; brezupna ljubezen; njegova bolezen je brezupna; vse prizadevanje je bilo brezupno / brezupen in pobit je hodil okrog / njene besede so bile brezupne ∙ ekspr. brezupen nered v poslovanju zelo velik brezúpno prisl.: brezupno gledati; dolgo in brezupno je jokala ♪
- brezvsebínski -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki je brez (dobre) vsebine: brezvsebinske knjige / zveneče, brezvsebinske fraze; brezvsebinska gesla o domovini / bledi, brezvsebinski liberalizem ♪
- brezzvézdnat -a -o prid. (ẹ̑) brezzvezden: brezzvezdnato nebo / gledal je v brezzvezdnato noč ♪
- bridkóst -i ž (ọ̑) trpka duševna bolečina: prizadejal ji je mnogo bridkosti; užiti dovolj bridkosti; z bridkostjo v srcu gleda njegovo početje; bridkost srca; življenje brez težav in bridkosti / smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju ♪
- bŕk -a m (ȓ) nav. mn. 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk ∙ brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno 2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki ◊ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika ♪
- brônast -a -o prid. (ó) 1. ki je iz brona: bakren in bronast denar; bronast kip / dobil je bronasto kolajno osvojil je tretje mesto na olimpijskih igrah ♦ arheol. bronasta doba prazgodovinska doba, ki je sledila bakreni dobi // po barvi podoben bronu: pomarančno bronasto listje 2. ki zveni kot bron: zazvenel je njen bronasti alt; bronasti glasovi zvonov brônasto prisl.: bronasto rdeča zemlja; njena koža je bronasto zagorela ♪
- brstíka -e ž (í) redko mladika, poganjek: začele so poganjati bledo zelene brstike ♪
- brumaire -a [brimêr] m (ȇ) zgod. drugi mesec v koledarju francoske revolucije ♪
- brusíti 1 in brúsiti -im nedov. (ȋ ú) 1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe 2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob 3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen 4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva ● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati ◊ etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino
brúšen -a -o: brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza ♪
- bŕž prisl. (ȓ) 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: to reče in brž odide; brž razume; prinesi, pa brž; brž domov; brž, brž, čakajo te / glej, da se brž brž pobereš / pridi brž ko brž bržkobrž, na brž nabrž // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: brž potem je izginil; dežja ne bo tako brž 2. redko v neposredni bližini; tik: hišice so brž ob morju bŕž ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: brž ko bo mogoče, se vrni; brž ko so ladjo spravili v dok, so jo pregledali; obkolili so ga, brž ko so ga zagledali / odkrižaj se jih, brž ko bo mogoče kar najhitreje ♪
- bŕžčas prisl. (ȓ) izraža precejšnjo verjetnost; najbrž: bržčas je to njegov zadnji dan; vsi smo jo bržčas hkrati zagledali ♪
- búcikast -a -o prid. (ȗ) ekspr. podoben bucikini glavici: pogledala ga je s črnimi, bucikastimi očmi ♪
- budíti -ím nedov., bujèn (ȋ í) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje budíti se pesn. porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi budèč -éča -e: domišljijo budeče razvaline; budeči se dan ♪
- bufoneríja -e ž (ȋ) gled. grobo komična razgibanost in razigranost: odrska bufonerija ♪
- bujnoláska -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima bujne lase: zagledal se je v vitko bujnolasko ♪
- búkve -kev ž mn. (ū ȗ) star. 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve 2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigo ● star. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov ◊ etn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu ♪
- búldoški -a -o prid. (ȗ) ekspr. tak kot pri buldogu: buldoški obraz / buldoški pogled ♪
- búljiti -im nedov., tudi buljíla (ú ȗ) nepremično gledati: buljiti predse; buljiti v tla; buljiti s pijanimi očmi; topo buljiti / ekspr. kaj buljiš vame / preh. buljiti oči ∙ ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira buljèč -éča -e: bulječe oči ♪
- bulváren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bulvar: bulvarna kavarna // slabš. lahkoten, malo vreden, plehek: bulvarni tisk; bulvarna komediografija / bulvarno gledališče ♪
- bulvárka -e ž (ȃ) gled. igra iz sodobnega življenja, ki na lahkoten način prikazuje aktualne probleme: na sporedu je naivna bulvarka; pikantna bulvarka ♪
501 526 551 576 601 626 651 676 701 726